ZADEVA : Nestrinjanje z izvajanjem preventivnega testiranja na SARS-Cov-s, z uporabo zaščitnih mask in t.i. cepljenja proti Kovid -u 19 za učence, dijake, študente in osebe, ki izvajajo vzgojno-izobraževalni program

Spoštovani,

Uvodoma izražamo odločno nestrinjanje z obveznostjo preventivnega testiranja na SARS -Cov-2, uporabo zaščitnih mask ter zahtevo po t.i. cepljenju proti Kovid-u 19 za učence, dijake, študente in osebe, ki opravljajo, izvajajo vzgojno – izobraževalno dejavnost na vseh stopnjah izobraževanja. Navedene aktivnosti, torej izvajanje kakršnegakoli testiranja ali zahteve po samotestiranju tako otrok kot odraslih v šolstvu, zahteve po nošnji mask ter zahteve po t.i. cepljenju in nenazadnje tudi širjenje kakršnihkoli propagandnih sporočil v zvezi s to temo so nezakonite, protiustavne in zato nedovoljene, saj nimajo veljavne pravne podlage v slovenski nacionalni zakonodaji, ki bi te obveznosti oz. takšne invazivne medicinske posege v telo opravičevala, poleg navedenega, torej pravnih dilem, pa resno opozarjajo tudi na številna medicinska odprta vprašanja.

Ustava RS, ki je najvišji pravni akt v državi, podeljuje pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, do svobode izražanja in vesti. Ustava RS podeljuje tudi pravico do svobode vesti in do ugovora vesti, če se s tem ne omejuje pravic in svoboščin drugih. Navedeno pomeni, da je vsakomur podeljena ustavna pravica do svobodne odločitve glede izvedbe medicinskih posegov v ali na telo, zato je nujno spoštovati izbire, odločitve vesti otrok oz. njihovih staršev ter vseh odraslih, ki na kakršenkoli način sodelujejo v vzgojno – izobraževalni dejavnosti.

Vsak državljan, pacient ima pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, pod pogoji, ki jih določa zakon. Pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve na podlagi prejetih pojasnil iz 20. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17 in 177/20) ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, razen v primerih, ki jih določa zakon. Posebna privolitev pa je potrebna v primeru sodelovanja v medicinskih raziskavah, ta privolitev mora biti dokumentirana. Enako pravno varnost nudi tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic ter 164. Konvencija o varstvu človekovih pravic in dostojanstvu človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine, ki v 4. členu določa, da se mora vsak zdravstveni poseg, vključno z raziskavami, opraviti v skladu s poklicnimi dolžnostmi in normami, kar pa seveda pomeni, tako kot to določa 5. člen Konvencije, da se sme zdravstveni poseg opraviti šele potem, ko je bila oseba, ki jo to zadeva, o njem poučena in je vanj prostovoljno privolila. Osebo je torej potrebno predhodno poučiti o namenu in naravi posega ter jo seznaniti s posledicami in tveganji posega. Poseg mora biti varen, kar pomeni, da mora biti izdelana verificirana študija varnosti in učinkovitosti. Do sedaj zbrani podatki, ki so bili z večjimi opozorili že posredovani ravnateljem slovenskih OŠ, ne potrjujejo ne varnosti in ne učinkovitosti s strani Vlade RS predpisanih ukrepov.

Ob tem posebej poudarjamo, da v Sloveniji ni ustrezne pravne podlage za izvajanje obveznega ukrepa testiranja oziroma samotestiranja oseb, uporabe mask ali t.i. cepljenja proti Covid 19. Priporočila NIJZ so le priporočila in niso zavezujoče narave. Odloki Vlade RS, Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS- 2 (Uradni list RS, št. 30/2021 z dne 4.3.2021) pa je podzakonski predpis, ki nima pravne podlage v zakonu. Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06, s spremembami) namreč z nobeno določbo ne določa samotestiranja, kot obveznega ukrepa za preprečevanje širjenja okužb pri nalezljivih boleznih, prav tako ne obvezne uporabe mask in cepljenja proti Covid 19. Noben podzakonski predpis, naj bo Sklep, Odlok ali Odredba, nima pravne narave predpisa, ki bi lahko formalno in/ali vsebinsko širil domet zakonske določbe. Podzakonski predpisi lahko skladno s ustavnopravnim načelom zakonitosti, zakonsko materijo le podrobneje urejajo (to je njihova funkcija in namen), pri čemer pa to ne sme pomeniti, da se dolžnosti širijo in pravice ožijo.

Odloka Vlade RS, ki seveda nista zakon, torej ni mogoče šteti za pravno podlago za odreditev in izvedbo samotestiranja otrok kakor tudi za predvajanje kakršnihkoli propagandnih sporočil v zvezi s to temo, prav tako ne za uporabo zaščitnih mask in cepljenja. Na tem mestu pa izrecno navajamo še, da privolitev posameznika ne bi bila ustrezna pravna podlaga, saj vsekakor manjka element prostovoljnosti, prav tako pa je spornost njene pravne veljave še obsežnejša, ker privolitev ne temelji na popolni seznanitvi privolitelja z varnostjo in učinkovitostjo ukrepa, pač pa grobo kršeni ali celo neizvedeni pojasnilni dolžnosti izvajalca posameznega ukrepa in Vlade RS.

Na tem mestu je potrebno opozoriti tudi na odločbo Ustavnega sodišča, ki je s svojo odločitvijo z dne 13. 05. 2021, štev. U-I-79/20-24 (objavljena na spletni strani: https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-79-20) ugotovilo neskladnost 2. in 3. točke 1. odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) z Ustavo RS, posledično pa zato tudi neskladnost petih odlokov Vlade RS z Ustavo RS, odlokov, ki se nanašajo na prepoved gibanja in zbiranja ljudi. Z Ustavno odločbo z dne 17. 06. 2021, štev. U-I-50/21 (objavljena na spletni strani: https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-50-21), pa je Ustavno sodišče presojalo sorazmernost več določb vladnih odlokov v delu, ki se nanašajo na prepovedane shode ali pa so bili le ti številno omejeni. Analogno je moč predmetno odločitev uporabiti tudi glede vladnih odlokov o obvezni uporabi mask, PCR testov in PCT potrdil. Za oba ukrepa (prepoved shodov in omejitev števila udeležencev na do deset oseb) je Ustavno sodišče namreč ugotovilo, da sta zaradi trajanja in učinkov močno posegla v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj in da so vladni odloki v neskladju z Ustavo v delu, v katerem so prepovedovale shode v celoti oziroma so jih omejevale na do deset udeležencev.

Glede na takšno odločitev Ustavnega sodišča, zlasti upoštevajoč prvo Ustavno odločbo, ko je Ustavno sodišče odločilo o neskladnosti 39. člena ZNB z Ustavo RS, ki ni ne dovolj jasen in določen, je jasen sklep, da če ni razglašenega izjemnega (vojnega ali izrednega) stanja, če ni uradne epidemije, se ni moč sklicevati na 39. člen ZNB, in če se ni moč sklicevati na 39. člen ZNB, potem ne veljajo ukrepi, kot so določena obvezna uporaba mask, PCR testov in PCT pravila, enako pa seveda velja tudi za t.i. cepljenje. Ob tem je potrebno dodati, da ZNB med nalezljivimi boleznimi ne določa Kovid - 19! To seveda pomeni, da se ZNB sploh ne sme in ne more uporabljati za sedanje stanje v državi!

Z predpisanimi ukrepi, ki določajo obvezno uporabo mask, PCR testiranja in PCT pravila, so očitno kršene tudi številne ustavne pravice državljanov, čeravno je Ustava po hierarhiji pravnih aktov na vrhu, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v državi z njo v skladu. Ustava namreč v 16. členu določa, da je z Ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine moč le izjemoma začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju in sicer le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja in le v obsegu, ki ga to stanje zahteva in na način, da sprejeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugačnem prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali drugi osebno okoliščini. V nobenem primeru pa ni moč razveljaviti ali omejiti pravice do nedotakljivosti človekovega življenja, prepovedi mučenja, varstva človekove osebnosti in dostojanstva, domneve nedolžnosti, načela zakonitosti v kazenskem postopku, pravnih jamstev v kazenskem postopku in svobode vesti. V RS ni razglašeno ne vojno in ne izredno stanje, ki bi dopuščalo omejevanje ali razveljavljanje temeljnih ustavnih pravic in svoboščin, zato tudi ni dopustno nikakršno poseganje v telo posameznega državljana brez njegove privolitve. V skladu s 17. členom Ustave RS je človekovo življenje nedotakljivo, v skladu z 18. členom Ustave RS- Prepoved mučenja, pa nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju, na človeku pa je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve. Skladno z navedenim tudi kakršnokoli sankcioniranje na podlagi neupoštevanja teh protiustavnih ukrepov nima pravne podlage v zakonu, zahteva pa strogo spoštovanje volje državljana, otroka, učenca, dijaka, študenta in drugih odraslih, ki sodelujejo v procesu vzgoje in izobraževanja.

Pri tem gre opozoriti vodstva šol in ustanov, ki izvajajo vzgojni, varstveni in /ali izobraževalni program, da kot vzgojno-varstveno in izobraževalni zavodi in ustanove nimajo zakonske podlage (kljub morebitnim navodilom in okrožnicam MIZŠ ali drugih institucij) za zbiranje in vodenje evidenc z osebnimi podatki otrok, študentov, ki bi bile kakorkoli povezane s predmetnimi ukrepi. Glede tega je svoje stališče in pravno mnenje podala tudi Informacijska pooblaščenka Republike Slovenije gospa Mojca Prelesnik, katero je tudi javno objavljeno in dostopno na spletni strani Informacijskega pooblaščenca, pri čemer je slednja v tej zadevi uvedla tudi inšpekcijski nadzor (mnenje je dostopno na povezavi: https://www.ip-rs.si/vop/?tx_jzgdrdecisions_pi1%5BshowUid%5D=1910).

Posledično vzgojno-izobraževalni zavod tudi nima nikakršnih pristojnosti, pravic ali dolžnosti, onemogočanja šolanja otrokom v šoli v primeru odklonitve testiranja, odklonitve uporabe mask in/ali t.i. cepljenja proti Covid-19.

Nenazadnje in najpomembneje pa je, da otroci in mladostniki uživajo posebno ustavno varstvo in skrb, zaščiteni so pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem (56. člen Ustave RS). Izobraževanje otrok je prav tako ustavna kategorija (57. člen Ustave RS). Pravice otrok pa se kažejo kot nasprotni izraz dolžnosti staršev, ki izvirajo iz starševske skrbi (54. člen Ustave RS). Varovanje otrokove koristi je namreč dolžnostno upravičenje, katerega nosilci so v prvi vrsti starši. Pri tem tako otroci kot tudi starši ne smejo biti neutemeljeno in protipravno prikrajšani. Gre namreč za posebej ustavno varovane kategorije, kar pomeni, da je še bolj poudarjen tako negativni, kot pozitivni značaj teh pravic in dolžnosti. Na tem mestu negativni značaj pravic pomeni, da nihče, predvsem pa ne država in javne institucije (torej tudi vzgojno-izobraževalni zavodi) v te pravice ne smejo posegati, če to ni izrecno predpisano z zakonom.

Glede uporabe mask izpostavljamo, da prisilna uporaba maske predstavlja neutemeljen, nedovoljen in protipraven poseg v telo, in hkrati predstavlja neposredno grožnjo za fizično in psihično zdravje otroka, ter mučenje učenca – poudarjamo, da so bila ta dejstva ugotovljena v sodnih postopkih sodišč v EU, s sodnimi izvedenci, in da ugotovitve teh sodišč veljajo tudi v Sloveniji. Ne gre torej za prostovoljno uporabo zaščitnih mask, za katero bi se oseba sama odločila, ampak gre za prisilo pod grožnjo prepovedi vstopa v šolo in sodelovanja pri pouku, prepovedi opravljanja preverjanja znanj ter posledično pridobivanja ocen in zaključka razreda oz. letnika, kar lahko močno vpliva na njihovo izobraževanje in prihodnost.

Ne gre torej za nedolžen ukrep, ki za seboj ne prinaša nobenih posledic, ampak za ukrep, kateremu so učenci, dijaki in študenti izpostavljeni brez njihove izrecne privolitve oz. samostojne odločitve. Še posebej je to pomembno pri asimptomatskih ljudeh, ki ne kažejo absolutno nobenega znaka okužbe in ni nobene medicinske indikacije za nošenje mask, pa so kljub temu izpostavljeni velikim tveganjem in nevarnostim (ki bodo podrobneje obrazloženi v nadaljevanju).

Množično nošenje zaščitnih mask zdravih oseb pa tudi nima nobenih učinkov. To je dokazano tudi v praksi, saj Slovenija in cela EU že več kot eno leto predpisuje obvezno nošenje mask praktično vsepovsod, pa zato v nobeni državi ni nič manj okužb. Do takšne ugotovitve so prišli tudi raziskovalci v Avstriji, ki so ugotovili, da bi moralo 100.000 osnovnošolcev en teden prenašati vse stranske učinke nošenja maske, da bi preprečili le eno okužbo na teden (objavljeno na spletni strani https://2020news.de/sensationsurteil-aus-weimar-keine-masken-kein-abstand-keine-tests-mehr-fuer-schueler/ ) (podrobneje v nadaljevanju). Takšen ukrep pa nikakor ni sorazmeren z zasledovanim ciljem.

Opozarjamo tudi, da je Višje sodišče v Kopru z odločbo opr. št. Prp 24/2021, in več sodišč prve stopnje, npr. Okrajno sodišče v Celju s sklepom PR 1513/2020, odločilo, da predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena ZNB in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB. Domnevni kršitelji v navedenih zadevah so bili oproščeni, ker je sodišče ugotovilo, da niso storili očitanega prekrška. V kolikor torej učenec, študent in /ali druga odrasla oseba, ki sodeluje v vzgojno-izobraževalnem procesu, ne nosi zaščitne maske, ne stori nobenega prekrška in zato tudi kakršnokoli sankcioniranje nima pravne podlage v zakonu. Od učencev in drugih odraslih v šolstvo je torej protipravno zahtevati, da uporabljajo zaščitno masko proti njihovi volji, saj za to ni zakonske podlage (kljub morebitnim navodilom in okrožnicam MIZŠ ali drugih institucij).

Nadalje opozarjamo na strokovne ugotovitve znanstvenikov glede PCR testov, mask in t.i. cepiv proti Covid 19. Ugotovitve Dr. Gatti, Italijanske bio-inženirke, ki je v laboratoriju pod mikroskopom analizirala sestavo 4-ih tipov vatiranih palčk (za jemanje brisa iz nosne sluznice ali žrela), prisotnih na tržišču in ki se uporabljajo pri testih za ugotavljanje prisotnosti okužbe na SARS-COV-2, so zastrašujoče. Dr.Antoniette Gatti je rezultate svojih raziskav predstavila Italijanskemu parlamentu na seji dne 31.03.2021 (povzetek njenega govora je dostopen na povezavi: https://webtv.cametra.it/evento/17885). Strokovnjakinja je ugotovila, da so na konicah vatirinih palčk prisotni tudi nano delci srebra in nano delci cirkonijevega silikata, titanija, aluminija ter zelo velika količina žvepla. Popolnoma nejasno je, zakaj so na konici testne palčke prisotni vsi tej nano delci vseh naštetih elementov, zlasti srebra. Strokovnjakinja ocenjuje, da je zelo nenavadno, da se pri izdelavi vatiranih testnih palčk sploh uporabljajo vsi ti elementi, saj se običajno uporabljajo pri izdelavi raznih medicinskih naprav in razvijanju nano tehnologij, a je njihov namen tam jasen in utemeljen. Testne palčke/testi za ugotavljanje prisotnosti okužbe na SARS-COV-2 torej glede na uporabljeno posebno (in ne neko navadno) tehnologijo izdelave predstavljajo pravzaprav medicinsko napravo. Kar je po njenem mnenju še bolj nenavadno, pa je to, da na ovitku testov/palčk ni naveden noben od teh ugotovljenih elementov, kar seveda zbuja dvom, saj so na embalaži običajno vedno navedene vse sestavine in vsi elementi, ki so prisotni, tudi če so prisotni le v sledovih.

Če povzamemo njene nadaljnje ugotovitve: za teste oz. testne palčke, ki so novejšega datuma proizvodnje in so trenutno pretežno dobavljivi na tržišču, se večinoma uporabljajo steklena vlakna; konice testnih palčk torej niso iz mehkih vlaken, kot bi se pričakovalo za jemanje brisa iz zelo mehkega in občutljivega tkiva kot je nosna/žrelna sluznica, temveč iz zelo grobih, trdih vlaken. Te novejše testne palčke oz. konice zelo dobro postrgajo testni biološki material (vzorec sluznice), a s tem, ko se jih potisne v nosno votlino in jih nato še nekajkrat zavrti, da se postrga sluznico in pridobi vzorec, lahko izzove krvavitve in poškodbe sluznice ali pa celo predre membrano, ki loči nosno votlino od možganov ter zlomi etimoidno kost, ki leži za to membrano (kar je nato potrebno operirati – znan je primer ženske iz Texasa). Poleg tega so ta izredno trda vlakna na testnih palčkah hkrati tudi zelo krhka – lahko se zdrobijo, odlomijo, delci vlaken pa ostanejo v sluznici in povzročijo fibroze, granulomatoze ter razne poškodbe žrelnice. Zaradi tega bi smel testiranja izvajati le nekdo, ki dobro pozna anatomijo človeške lobanje, torej nek specialist/ORL, ne pa nekdo, ki tega znanja nima.

Posebej je potrebno opozoriti na otroke, saj je anatomija otrok drugačna kot anatomija odraslih, zato so zanje ti testi popolnoma neprimerni. Še toliko večji problem pa je večkratno ponovljeno testiranje (enkrat ali celo večkrat tedensko), saj to zelo razdraži občutljivo mehko sluznico, če pa pride do poškodbe sluznice, se ta v parih dneh ali enem tednu ne more ponovno zaceliti, zato vsako nadaljnje testiranje povzroči še dodatne poškodbe. Zato je po mnenju dr. Gatti za otroke redno tedensko testiranje zelo tvegano z medicinskega vidika.

Tako prisilna nošnja mask, kot testi, ki se izvajajo za diagnosticiranje Covid-19 (torej tako PCR kot tudi HAGT) na način, da jemalec vzorca osebi v nos vstavi brisno palčko, ki doseže površino zadnje stenenazofarinksa, dejansko predstavljajo grob in nevaren poseg v telo/medicinski poseg. Za vsak tak poseg pa je nujna privolitev pacienta, že na podlagi 26. člena Zakona o pacientovih pravicah, ki določa, da pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave, razen v primerih, ki jih določa zakon. Prisilna nošnja mask in obvezno testiranje pa tudi nista predpisana z zakonom (kot je to npr. obvezno cepljenje) ampak sta določeno le z Uredbo vlade, torej podzakonskim aktov. Tudi ZNB jasno določa, da je potrebno izjeme od prostovoljnega medicinskega posega oz. zdravstvene obravnave (med katere nedvomno sodi tudi prisilna nošnja masko in test za Covid-19) določiti samo z zakonom.

To pomeni, da sta prisilno nošenje mask in izvajanje testiranj na podlagi odlokov vlade prima facie protiustavna in protizakonita, saj obveznost uvaja odlok (podzakonski predpis), ne pa zakon.

Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-83/20-10 (objavljeno na spletni strani http://www.us-rs.si/documents/2e/ab/u-i-83-20-sklep4.pdf) odločilo, da lahko Vlada uvede le tiste ukrepe, ki so strokovno utemeljeni in za njih obstaja znanstvena podlaga.

Za uvedbo prisilne nošnje mask ni znanstvene podlage, uvedba maske je zato v nasprotju z mnenjem strokovne skupine MZ. Uporaba zaščitnih mask ne preprečuje širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2.

Glede testiranja PCR opozarjamo, da gre za medicinski eksperiment, sam test pa je neverodostojni medicinski produkt, zato se ne sme izvajati nad osebo, ki takšnega medicinskega eksperimenta ne dovoli oz. vanj ne privoli. Enako velja za domnevno t.i. cepivo proti COVID – 19, ki to ni, pač pa je genska, nepreizkušena terapija – ali bolje manipulacija, brez varnostne študije in študije učinkovitosti, čisti eksperiment za človeštvo, ki je v 3. fazi kliničnih preiskav, ki se bodo končale šele leta 2023/2024, zato o njihovi varnosti in učinkovitosti še ni moč govoriti, pač pa kot kažejo zadnji objavljeni podatki, je moč govoriti o njihovi škodljivosti. Eksperimentalno cepljenje je po podatkih EudraVigilancev sestavi Evropske agencije za zdravila do 07.08.2021 potrdilo 21.310 smrtnih primerov kot posledico cepiva, 34.75% cepljenih oseb pa je imelo tako hude posledice, da je potrebovalo zdravniško pomoč (članek 21.310 mrtvih in 802.786 poškodovanih prijavljeno kot reakcija na cepiva proti Covid-19 v Evropi do 07.08.2021, Vigior Colnar, 7.8.2021). Dr.Tess Lawrie, direktorica organizacije Medicina – zasnovana na dokazih – Evidence based medicineconsultancy« iz Velike Britanije, meni, da bi bilo cepljenje potrebno prekiniti in od vlad držav zahtevati več podatkov, saj je njihova organizacija zabeležila več kot 300.000 prijav o neželenih učinkih in posledicah cepiv proti Covid-19, kar ni običajen in pričakovan podatek po uvedbi cepiva. Potrdila je vsaj 7000 smrtnih primerov v Evropi, kar bi zahtevalo takojšnjo ustavitev procesa cepljenja in tako opozarja na netransparentnost informacij in podatkov o t.i. cepivih proti Covid-19. Nadalje dr. Lawrie še pove, da se po cepivu proti Covid-19 najpogosteje pojavljajo krvavitve v možganih, možganske in srčne kapi, pljučne embolije, krvni strdki, kar bi zahtevalo strogo spremljanje in preiskavo primerov. Trdi, da je Covid ozdravljiva bolezen, da jo je moč zdraviti z obstoječimi zdravili, ki niso niti draga. Opozarja na neobstoj študij varnosti in učinkovitosti cepiv proti Covid-19 (povzetek njenega intervjuja je bil objavljen dne 07.08.2021 na facebook profilu STOP Lažnivim medijem). Vse to bi bilo potrebno nujno upoštevati pri izvajanju cepljenja, saj šele po 4. fazi kliničnega testiranja, ki pa traja od 10 do 15 let, lahko izvemo, kakšne so posledice cepljenja, kakšna je njegova varnost in učinkovitost, šele tedaj bo moč govoriti, ali je cepivo dopustno uporabljati, vprašanje je še toliko bolj smiselno, ker proizvajalci cepiv za svoj eksperimentalni produkt ne odgovarjajo. Minimalno, kar lahko cepivo povzroči človeškemu telesu, je upad odpornosti, kar so potrdile zadnje študije. T.i. cepivo zniža človekovo imunost za 4-krat do 5-krat, hkrati pa je tudi že ugotovljeno, da je s cepivom povezano pospeševanje bolezni (VEAD), tveganje, da cepljena oseba po stiku z divjim virusom, velikokrat še huje zboli kot necepljena oseba in kar se v svetu že dogaja (članek »S cepivom povezano pospeševanje bolezni (VEAD)- tveganje, o katerem se ne govori in ne poroča, Iniciativa slovenskih zdravnikov, 16.07.20201, je objavljen na spletni strani https://www.slovenskizdravniki.si/s-cepivom-povezno-pospeševanje-bolezni). Na ta problem – VEAD – je v članku, ki je bil objavljen na spletni strani NIJZ, zanimivo opozoril tudi dr. Ihan, ki pa, v javnosti in medijih o tem tveganju ni spregovoril. Predstavnik avstralske bolnišnice je pred kratkim na tiskovni konferenci bolnišnice s svojo izjavo potrdil prav to in izjavil, da je opazen trend naraščanja okužb z delta različico in da so vsi novi primeri njihovih bolnikov na intenzivnem oddelku »polno cepljeni«, le eden izmed njih je prejel le eno dozo cepiva (objavljeno dne 02.08.2021, Prava istina o zaključavanjima u Australiji, kanal Vivid Light 888) (Ko je vodstvo bolnišnice opazilo »resničnost« izjave, je takoj v medij izpustilo popravek, češ, da se je zdravnik zmotil in da je hotel povedati, da nihče od bolnikov, razen enega, ni bil cepljen!). Enako ugotavljajo nizozemski in ameriški virologi, zaključujejo, da je očitno problem v cepivu.

Naj Vas za konec seznanimo še s sodbo Družinskega sodišča v Weimarju (R Nemčija), s katero je sodišče 8. aprila 2021 razsodilo (sodba objavljena na https://2020news.de/wp-content/uploads/2021/04/Amtsgericht-Weimar-9-F-148-21-EAO-Beschluss-anonym-2021-04-08_online.pdf ), da je od učencev prepovedano zahtevati, da nosijo med poukom kakršne koli maske, se držijo socialne distance ter opravljajo hitre teste za SARS-CoV-2. Sodišče je presodilo tudi, da je treba poučevati šolarje v razredih (in ne »online«). Ob tem je potrebno dodati, da se sodna praksa sodišč držav članic EU šteje kot zavezujoča tudi za slovenski pravni red. Na civilne postopke se glede priznanja tujih sodnih odločb (za sodbe, ki izvirajo iz drugih članic EU) v RS uporablja Uredba Bruselj I. (št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah). Na podlagi te Uredbe se uveljavlja sistem ipso iure priznanja. To pomeni, da sodna odločba, izdana v eni državi članici, učinkuje v drugih državah članicah, ne da bi bilo za to treba izpeljati kakršenkoli postopek (1. odstavek 33. člena Uredbe). Spodaj navedene sodbe sodišč držav članic EU so torej za uradne organe RS zavezujoče, kar se tiče ugotovitev dejanskega stanja in veljajo isto, kot da bi jih izdala slovenska sodišča.

V zgoraj navedenem postopku je sodišče presojalo v t.i. postopku zaščite otrok in njihovih pravic, v katerem je sodišče prišlo do zaključka, da sedanji ukrepi predstavljajo tveganje za duševno, fizično ali čustveno dobrobit otroka do te mere, da bo nadaljevanje teh ukrepov brez intervencije z veliko verjetnostjo pripeljalo do znatne škode. Ne samo, da je ogroženo predvsem otrokovo mentalno, telesno in duševno zdravje zaradi obveze nošenja mask, vzdrževanja socialne razdalje med seboj in do drugih oseb, temveč je že poškodovano. S protipravnimi ukrepi se istočasno kršijo številne pravice otrok in njihovih staršev po zakonu, ustavi in mednarodnih konvencijah, kakor tudi pravica do svobodnega razvoja osebnosti in do telesne nedotakljivosti ter pravice in dolžnosti staršev, ki se navezujejo na vzgojo in skrb staršev za svoje otroke. Sodišče je v predmetni sodbi ugotovilo: "Otroci so poškodovani fizično, psihično in vzgojno, njihove pravice pa so kršene, ne da bi to koristilo otrokom samim ali tretjim osebam." V sodbi je še zapisano, da se upravitelji šol, učitelji in drugi ne morejo sklicevati na državnopravne predpise, na katerih temeljijo ukrepi, ker so ti protiustavni in s tem nični, saj kršijo načelo sorazmernosti, na kateremu temelji pravna država. Po tem načelu morajo biti ukrepi, predvideni za dosego zakonitega namena, primerni, nujni in sorazmerni v ožjem smislu – pretehtati je potrebno prednosti in slabosti, ki se z njimi dosežejo. Ukrepi, ki ne temeljijo na dokazih in so v nasprotju s tem načelom, so tako neprimerni za dosego legitimnega namena, ki ga zasledujejo in sicer za preprečitev preobremenitve zdravstvenega sistema ali zmanjšanje stopnje okužbe s SARS-CoV- 2. Poleg tega je sodišče pojasnilo, da niso prizadete osebe tiste, ki morajo upravičevati protiustavnost posega v svoje pravice, temveč bi moral organ, ki s državnopravnimi predpisi posega v pravice državljanov, s potrebnimi znanstvenimi dokazi (stroke) dokazati, da so ukrepi, ki jih je predpisal, primerni za dosego predvidenih namenov in, da so sorazmerni. Do sedaj se to še ni zgodilo.

Kar se tiče nošenja obraznih mask, je sodišče sledilo mnenju sodne izvedenke, da učinkovitost mask za zdrave ljudi v javnosti ni podprta z znanstvenimi dokazi. V sodbi je zapisano še, da se mednarodne zdravstvene oblasti sicer zavzemajo za nošenje mask v javnih prostorih, a tudi pravijo, da za to ni dokazov iz znanstvenih študij. Vsi trenutno dostopni znanstveni rezultati kažejo, da maske nimajo vpliva na proces okužbe. Maske niso le neuporabne, temveč tudi nevarne, je presodilo sodišče. Kot še pojasnjuje izvedenka, je treba vsako masko pravilno nositi, da je načeloma učinkovita (kar pa ne pomeni, da preprečuje prenos virusa/okužbe). Če se jih dotaknete, lahko maske postanejo nevarne za okužbo. Ljudje maske ne nosijo pravilno, prav tako se jih zelo pogosto dotikajo z rokami. Tveganje za okužbo se ne zmanjša z nošenjem maske, temveč se celo poveča z nepravilnim ravnanjem z masko, "nerealno" pa je pričakovati in doseči, da bi prebivalstvo ustrezno uporabljalo maske.

Glede ohranjanja vsesplošne razdalje je sodišče sledilo oceni izvedenke in sicer, da vzdrževanje razdalje približno 1,5 m - 2 m, kadar nobeden od prisotnih ne kaže znakov prehlada, ni podprto z znanstveni podatki. Sožitje ljudi in predvsem brezskrben stik med otroki je s tem ukrepom zelo močno okrnjen, ne da bi bilo mogoče opaziti kakršno koli korist v smislu zaščite pred okužbami. Po njenih izjavah so presimptomatski prenosi sicer možni, ne pa nujni. Vsekakor pa so po mnenju izvedenke bistveno nižji pri ocenjevanju resničnih kontaktnih scenarijev, kot pri matematičnem modeliranju. V resničnosti gre za izredno nizko stopnjo prenosa pri asimptomatskih primerih, le 0,7%. Možnost, da bi asimptomatske osebe, ki smo jih prej opisovali kot zdrave, množično prenašale virus, je torej nesmisel. Tudi ob morebitnem povečanju stopnje okužbe z novo različico virusa, v obsegu, predvidenem v študijah, se pričakuje, da se širjenje virusa v šolah ne bo znatno povečalo. Tej neznatni koristi stojijo naproti številni možni neželeni učinki, povezani s telesno, psihološko in socialno blaginjo otrok, zaradi česar trpijo mnogi otroci, da bi preprečili eno samo okužbo. Izvedenka jih je med drugim podrobno predstavila na podlagi registra neželenih učinkov, objavljenega v reviji Pediatric Journal.

Pri vprašanju samotestiranja učencev in uporabe PCR ter hitrih antigenskih testov za ugotavljanje prisotnosti okužbe s SARS-Cov-2, je sodišče upoštevalo mnenje izvedenca, ki v svojem poročilu poudarja, da je s PCR testom mogoče zaznati le genski material, ne pa tudi ali RNA prihaja iz virusov, ki so sposobni razmnoževanja in okužbe. Prav tako je druga sodna izvedenka v svojem strokovnem molekularnem biološkem izvedenskem mnenju potrdila, da PCR test - tudi če je bil pravilno izveden - ne more dati nobene potrditve o tem, ali je oseba okužena z aktivnim patogenom ali ne. Tudi če je pri izvajanju PCR testa vse narejeno "pravilno", vključno z vsemi pripravljalnimi koraki in je test pozitiven, tj. da je zaznano zaporedje genoma, ki obstaja v enem od korona virusov ali celo v konkretnem SARS-CoV-2 virusu, to v nobenem primeru še ne pomeni, da je oseba, ki je pozitivno testirana, zares okužena in zato posledično nevarna/kužna. Rezultati PCR testa so, kot pravi sodna izvedenka, odvisni od številnih parametrov, ki po eni strani povzročajo precejšnje negotovosti, po drugi strani pa je z njimi mogoče ciljno manipulirati tako, da se doseže veliko ali pa le nekaj (na videz) pozitivnih rezultatov. Izpostaviti je treba dva očitna vira napak. Najprej je to število genomov, ki jih je treba testirati. Ta se je v skladu s smernicami WHO zaporedoma zmanjšal s prvotnih treh zaporednih na enega. Izvedenka je izračunala, da pri uporabi samo enega ciljnega gena pri mešani populaciji 100.000 testov z nobeno dejansko okuženo osebo in s povprečno stopnjo napak, dobimo rezultat 2.690 napačno pozitivnih. Če bi uporabili 3 ciljne gene, bi bilo le 10 lažno pozitivnih rezultatov. Drugi vir napak pa je tako imenovana vrednost ct (ciklov), to je število korakov amplifikacij/podvojitev, ob katerih je test še vedno ocenjen kot "pozitiven". Sodna izvedenka poudarja, da po soglasnem znanstvenem mnenju vsi "pozitivni" rezultati od 35 cikla dalje, nimajo znanstvene (tj. utemeljene z dokazi) podlage. Test za odkrivanje SARS-CoV-2, ki so ga s pomočjo WHO razširili po vsem svetu, pa je bil (in tudi vsi ostali testi, ki temeljijo na njem) nastavljen na 45 ciklov, ne da bi določili, kje je vrednost ct "pozitivna". Tudi antigenski hitri testi, ki se jih uporablja za masovno testiranje, ne morejo zagotoviti nobenih informacij o okužbi ali nalezljivosti, saj je z njimi mogoče odkriti le določene beljakovinske sestavine, ki niso povezane z virusom, ki ima zmožnost razmnoževanja. Na koncu je izvedenka poudarila še, da nizka specifičnost testov povzroča visoko stopnjo lažno pozitivnih rezultatov, ki imajo nepotrebne osebne (karantenske) in socialne (npr. zaprte šole, "poročila o izbruhih") posledice. Napake oz. veliko število lažno pozitivnih rezultatov je še posebej veliko pri testih na zdravih ljudeh.

Po preučitvi dejanskega in pravnega stanja ter oceni izvedenskih mnenj je družinsko sodišče v Weimarju tako prišlo do zaključka, da veljavni protikoronski ukrepi predstavljajo tveganje za duševno, fizično ali čustveno dobro počutje otroka do te mere, da bi lahko otrokov nadaljnji razvoj, v primeru ne-intervencije, zelo verjetno utrpel znatno škodo. Sodišče je svojo odločitev podkrepilo z dodatnimi argumenti, in sicer:

1. PCR in hitri testi, ki se uporabljajo, načeloma niso primerni za ugotavljanje "okužbe" z virusom SARS-CoV-2. Izvedenec prof. dr. Kuhbandner je pojasnil, da je pri množičnih testih s hitrimi testi ne glede na simptome verjetnost dejanske okužbe, če dobimo pozitiven rezultat, le 2%. To bi pomenilo, da bi bilo za vsaka dva resnično pozitivna rezultata hitrega testa kar 98 lažno pozitivnih rezultatov hitrega testa;

2. prisilno množično testiranje pri asimptomatskih, torej zdravih ljudeh, pri katerih sploh ne obstaja zdravstvena indikacija, ni dovoljeno uveljaviti, ker je ukrep nesorazmeren z učinkom, ki ga je mogoče doseči z njim. Hkrati pa redno prisilno testiranje postavlja otroke pod psihološki pritisk, ker je njihova sposobnost obiskovanja šole nenehno na preizkušnji;

3. na podlagi raziskav v Avstriji, kjer v osnovnih šolah ne nosijo mask, ampak se trikrat na teden izvajajo hitri testi, je sodišče ugotovilo, da bi moralo 100.000 osnovnošolcev en teden prenašati vse stranske učinke nošenja maske, da bi preprečili le eno okužbo na teden.

Tudi Okrožno sodišče v Weilheimu (Nemčija) je tako prišlo do zaključka, da ni dokazov, da bi obrazne maske lahko zmanjšale tveganje za okužbo, in odpravilo zahtevo po nošenju maske v šoli za tožnico. Vodstvo šole tako od tožnice ne sme zahtevati, da bi nosila masko na območju šole. Sodišče je namreč prišlo do zaključka, da lahko obrazne maske močno ogrožajo duševno in fizično počutje otrok. Poleg tega je izvedenec prof. Kuhbander povedal, da ima 68% otrok težave zaradi nošnje mask. To lahko pripelje tudi do zobne gnilobe, slabega zadaha in vnetja dlesni. Poleg tega bi nošnja maske imela negativne posledice za razvoj otrok zaradi motenj neverbalne komunikacije.

V nadaljevanju vas opozarjamo na nekaj ključnih podatkov in študij, ki dokazujejo, da je uporaba zaščitne maske dejansko škodljiva (še posebej pa za otroke in mladostnike). Ukrep obvezne uporabe zaščitne maske v šolah je neprimeren, nepotreben in škodljiv, in sicer iz razlogov:

1. uporaba zaščitnih mask ne preprečuje širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2;

2. nepravilna uporaba zaščitne maske pospešuje širjenje virusa SARS-CoV-2 in obolevnost za drugimi boleznimi ter bakterijskimi okužbami dihal;

3. uporaba zaščitnih mask je nevarna za ranljive skupine ljudi (otroke, starejše, ljudi s srčno-žilnimi boleznimi, ljudi z boleznimi dihal,..) in za splošno populacijo, če maske ne uporabljajo skladno s strogimi navodili;

4. zaščitne maske niso ustrezno opremljene skladno s predpisi Zakona o medicinskih pripomočkih in nimajo certifikatov skladnosti z evropskimi predpisi;

5. na zaščitnih maskah ni jasnih navodil za pravilno uporabo;

6. na zaščitnih maskah ni opozoril o morebitnih stranskih učinkih;

7. uporaba mask je preveliko finančno breme za povprečno slovensko družino, zato Vlada ne sme državljanom naložiti takšnega ukrepa, ki lahko ogrozi njihovo preživljanje;

8. ukrep Vlade RS za zajezitev širjenja okužb nalaga državljanom obvezno nošenje obrazne maske v zaprtih javnih prostorih in na prostem, ko ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje 1,5m. Takšen ukrep za preprečevanje širjenja okužb ni učinkovit, ni koristen in je škodljiv za roke, kronične bolnike in za zdrave ljudi, ki mask ne uporabljajo na pravilen način;

9. Odlok ni bil sprejet v skladu s stroko in nima ustrezne strokovne podlage. Vlada državljanom ni predstavila študij, iz katerih bi bilo jasno in nedvomno razvidno, da nošenje mask med celotno populacijo preprečuje okužbe in da ni škodljivo.

Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-83/20-10 določilo, da lahko Vlada uvede le tiste ukrepe, ki so strokovno utemeljeni in za njih obstaja znanstvena podlaga. Za uvedbo prisilne nošnje mask ni znanstvene podlage, in uvedba je v nasprotju z mnenjem strokovne skupine MZ. Uporaba zaščitnih mask ne preprečuje širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 in je nevarna za ranljive skupine ljudi (otroke, starejše, ljudi s srčno-žilnimi boleznimi, ljudi z boleznimi dihal,..) ter za splošno populacijo, če maske niso uporabljane skladno s strogimi navodili. Ukrep obvezne uporabe obraznih mask je avtoritaren in škodljiv za pretežen del populacije, Vlada pa ni niti poskrbela za opozorila in ozaveščanje ljudi in otrok o škodljivosti, s čimer nastaja nepopravljiva škoda pri ranljivih skupinah. O smiselnosti, koristnosti in škodljivosti uporabe zaščitnih mask se vedno glasneje s svojimi strokovnimi mnenji oglašajo tudi slovenski strokovnjaki – zdravniki – med drugimi dr. Sabina Senčar, dr. Matjaž Figelj, dr. Uroš Dobnikar in dr. Sebastjan Piberl. Ostala stroka pa je klonila pred pritiski politike in obmolknila, ko bi morala biti najglasnejša. Celo dr. Bojana Beovič je v večih televizijskih intervjujih med drugim izjavila, da je »uporaba mask močno močno dvomljiva«, da »zaščita ni zelo zanesljiva«, da uporaba maske pri zdravem človeku »ni potrebna« in da »uporaba mask v zasebnem življenju ni učinkovita in je malo smiselna«. V intervjuju za RTV Slo MMC portal je dr. Bojana Beovič izjavila, da »znanstvenih dokazov, da so maske učinkovite pri preprečevanju prenosa novega koronavirusa ali ki bi trdili nasprotno, ni. Lahko si pomagamo z maskami in drugimi virusnimi okužbami, vendar situacije niso vedno primerljive. Neustrezna raba mask je lahko škodljiva. Če imamo na površini maske viruse, se dotaknemo površine, lahko z rokami okužimo druge ljudi ali lastne sluznice. Poleg tega nam maska daje lažen občutek varnosti, da stojimo blizu drugih ljudi in ne upoštevamo t. i. higiene rok«. Seveda vse od navedenega drži, slovenska vlada pa kljub temu vztraja pri nerazumskih in škodljivih ukrepih, ki so v nasprotju s priporočili stroke. Vladni govorec Jelko Kacin je na novinarski konferenci dne 25.5.2020 celo izjavil, da »Ne misliti, da je stroka odločila o tem, da bomo nosili maske. Ne, stroka je o tem samo razpravljala. Nekoč vam bom razkril, kdo je bil tisti, ki se je odločil za maske pri nas". Izjava Kacina jasno kaže na to, da je ukrep obvezne uporabe zaščitnih mask političen in ne strokoven. Tudi SZO, ki je najvišja instanca pri izdajanju navodil glede preventivnega obnašanja tako izrecno odsvetuje splošno uporabo zaščitnih mask pri pandemiji Covid-19, razen pri okuženih. SZO tako po svojem direktorju za nujno pomoč Michaelu Ryanu navaja, da ni dokazov, da nošenje zaščitne maske koristi, ob napačni uporabi pa celo prinaša dodatno tveganje.

Tom Jefferson in Carl Henegham v študiji »Maskiranje pomanjkanja dokazov s politiko«, objavljeni 23.07.2020, ugotavljata, da so praktično vse študije, ki govorijo o tem, da je nošenje mask koristno, izvedene neznanstveno in površno. Bilo je izvedenih le 6 resnih študij po znanstvenih kriterijih, vse so ugotovile, da nošnja mask nima bistvenega učinka na zmanjšanje širjenja gripi podobnih bolezni (GPB), niti v splošni populaciji, niti med zdravstvenimi delavci. Še več, ena študija je odkrila, da je stopnja okuženosti z GPB kar 13-krat višja pri Vietnamskih bolnišničnih delavcih, ki so nosili tekstilne maske.

Zaščitne maske niso ustrezno opremljene skladno s predpisi Zakona o medicinskih pripomočkih in nimajo certifikatov skladnosti z evropskimi predpisi.

Glede na vse zgoraj navedeno Vas pozivamo, da poskrbite za to, da otroci, dijaki, študenti ter vsi odrasli, ki na kakršenkoli način sodelujejo v procesu vzgoje in izobraževanja, ki bodo morebiti odklonili nošenje zaščitne maske, PCR test ali samotestiranje in t.i. cepljenje, ne bodo deležni kakršnihkoli pritiskov, posrednih in neposrednih prisiljevanj, sankcioniranj in stigmatizacije, saj to predstavlja nedopustno diskriminacijo. Kot že pojasnjeno, je tudi slovensko sodstvo že odločilo, da ne-nošenje zaščitne maske ne predstavlja prekrška – če nekaj ni prekršek, tudi obvezno ne more biti. Prosimo, da enak odnos vzdržujete tudi v razmerju do staršev, saj vse zgoraj navedeno velja tudi zanje.

Povsem enak odnos pa je potrebno vzpostaviti tudi v razmerju do vseh zaposlenih v šolstvu – delavcev VIZ. Vsebina pravic in obveznosti delavca iz delovnega razmerja je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), da vestno opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu (prvi odstavek 33. člena ZDR-1). Zakon sicer tudi pravi, da mora pri tem delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (prvi odstavek 34. člena ZDR-1), hkrati pa mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb (35. člen ZDR-1). To področje podrobneje ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki je v odnosu do ZDR-1 specialni zakon, določa pa temeljno odgovornost delodajalca za varnost in zdravje delavcev. Delodajalci sprejemajo ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na podlagi ocene tveganja. Potrebo po izvajanju in ustrezen način izvajanja testiranja na virus SARS-CoV-2 bi delodajalec moral ugotoviti in sprejeti v sodelovanju z izvajalcem medicine dela ter nato v oceni tveganja predvideti testiranje delavcev na prisotnost tega virusa. Vendar revizije ocen tveganja na račun pojava bolezni Covid-19 v javnih vrtcih in šolah niso bile opravljene in delodajalci (ravnatelji) v ocenah tveganja še niso sprejeli nobenih novih ustreznih ukrepov. Zaradi tega ne moremo šteti, da je ZDR-1 s tem, ko se sklicuje na izvajanje predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu ter na pazljivo opravljanje dela, kar morajo spoštovati vsi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja v VIZ zavodih pri svojem vsakodnevnem opravljanju poklica, zadostna pravna podlaga, ki določa in predvideva v svojih določbah tudi obveznost opravljanja obveznih presejalnih programov (tedenskega testiranja) na virus SARS-CoV-2 pri vseh zaposlenih, tako bolnih kot zdravih. Menimo, da gre za preširoko tolmačenje določb ZDR-1 in posledično za grob poseg v pravice zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja. Ne ZDR-1 ne ZVZD-1 se ne moreta tolmačiti tako, da ju lahko štejemo za pravno podlago za izvajanje prisilnega tedenskega testiranja, saj v svojih določbah teh ukrepov ne predvidevata. Upoštevaje zgoraj navedeno menimo, da nesodelovanje delavca pri izvajanju presejalnega programa oziroma zavrnitev testiranja, ne predstavlja neizpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja oz. ne pomeni kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.

Če pogledamo zakonodajo, ki ureja funkcijo ravnatelja, ugotovimo, da je splošni predpis, ki določa obveznosti ravnatelja, Zakon o zavodih (ZZ), konkretneje pa pristojnosti ravnatelja ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). ZZ pravi, da direktor zavoda (ravnatelj) organizira in vodi strokovno delo in poslovanje zavoda, ga predstavlja in zastopa in je odgovoren za zakonitost njegovega dela (funkcija poslovodenja in zastopanja). Bolj natančno so pristojnosti ravnatelja določene v 49. členu ZOFVI, ki pravi, da je ravnatelj pedagoški vodja in poslovodni organ javnega vrtca oziroma šole in zelo podrobno našteva naloge ravnatelja. Med vsemi zakonsko navedenimi nalogami, ki jih opravlja ravnatelj, ni nikjer niti z besedo omenjeno, da bi med njegove pristojnosti lahko spadalo tudi siljenje svojih delavcev v izvajanje obveznih presejalnih programov oziroma v prisilno testiranje na določeno nalezljivo bolezen. To nalogo oz. pristojnost bi lahko uvrstili kvečjemu pod njegovo obveznost, da zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov, vendar pa iz nobenega od v zgoraj naštetih podzakonskih aktov, ki urejajo izvajanje presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uredba, Odredba, Sklep, Protokol) ali drugih predpisov oz. odločb državnih organov ne izhaja oziroma v njih ni določena pristojnost ravnateljev, da delavce pošiljajo na tedenska testiranja za ugotavljanje okužbe s SARS-CoV-2. Ta pristojnost ravnatelja bi lahko izhajala, kot že rečeno, le iz ocene tveganja za varstvo in zdravje pri delu, a ocene tveganja tega ukrepa tj. obveznosti testiranja delavcev na prisotnost okužbe z virusom SARS-CoV-2 ne vsebujejo. Ravnatelj ima torej na podlagi veljavne zakonodaje pravico od delavca zahtevati kvečjemu to, da delavec spoštuje in izvaja že omenjene predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu v skladu z ZVZD-1 ter pazljivo opravlja delo, tako da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, na podlagi Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pa ima pravico in dolžnost delavce poslati na preventivne predhodni zdravstvene preglede in na usmerjene obdobne preventivne zdravstvene preglede, delavce, ki kažejo znake fizične ali psihične bolezni, pa je delodajalec dolžan poslati na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede. Zagotovo pa ravnatelj nima nobene pravice in pristojnosti, da v tedensko testiranje sili ZDRAVE delavce, ki ne kažejo nobenih znakov okužbe z virusom SARS-CoV-2 oziroma simptomov bolezni Covid-19, saj zdravi ljudje brez simptomov niso kužni in ne ogrožajo javnega zdravja. S tem, ko ravnatelji izvajajo pritiske na svoje zaposlene s siljenjem le-teh v obvezno testiranje, pa tudi z obveznim nošenjem maske, za kar v slovenskem pravnem redu ne obstaja nobena veljavna zakonska podlaga, so več kot očitno prekoračili svoja pooblastila.

Nadalje želimo opozoriti, da več študij, ki so jih v zadnjem letu izvedli tuji strokovnjaki, dokazuje, da šolsko okolje ni rizično okolje za prenos okužbe, saj otroci, zlasti mlajši, redko obolevajo za Covid-19 in razvijejo simptome bolezni, zato je tveganje za okužbo s SARS-Cov-2 v šolah izredno nizko. Prav tako je bilo s študijami dokazano, da je verjetnost, da bi neka asimptomatska oseba lahko bila prenašalec virusa (kužna), praktično zanemarljiva. Največ prenosov okužb se ne zgodi v šolskem okolju, temveč v domačem okolju znotraj gospodinjstev (Intra-Household and Close-Contact SARS-CoV-2 Transmission Among Children - a Systematic Review - PubMed (nih.gov)). Prav tako European Centre for Disease Prevention and Control v svojih objavljenih Strategijah in ciljih Covid-19 testiranja (COVID-19 testing strategies and objectives (europa.eu)) pravi, da se v šolskem okolju le priporoča testiranje za učitelje in učence in sicer le pri bolnih ljudeh, ki kažejo simptome sorodne kot pri bolezni Covid-19, ne pa kot presejalni program, kjer bi se obvezni in prisilno testiralo popolnoma vse, tudi zdrave osebe. Prav tako je Svetovna zdravstvena organizacija objavila svoje priporočilo, da se testirajo le osebe, ki razvijejo in že kažejo znake bolezni.

Z zahtevo po obveznemu tedenskemu testiranju na virus SARS-CoV-2 pri vseh zaposlenih v VIZ se grobo posega tudi v področje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki so zaščitene z mednarodnimi konvencijami, kot so Splošna deklaracija človekovih pravic in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ter številni drugi mednarodni pravni akti in pogodbe, kot so Nurnberški kodeks, Helsinška deklaracija in Oviedska konvencija, ki urejajo področje izvajanja medicinskih in drugih znanstvenih poizkusov na ljudeh, medicinskih posegov v človeško telo (kamor spada tudi testiranje na virus SARS-CoV-2) in vsebujejo neodtujljivo pravico posameznika, da je seznanjen z vsemi nevarnostmi in tveganji nekega medicinskega posega ter da se medicinski poseg na človeku lahko opravi le na podlagi njegove svobodne privolitve. Na teh mednarodnih pogodbah temelji tudi II. poglavje Ustave RS. S siljenjem v obvezno tedensko testiranje vseh zaposlenih v VIZ dejavnosti in pogojevanjem zaposlitve pri delodajalcu z opravljenim testiranjem, ki se nanaša na čisto vse zaposlene, tudi popolnoma zdrave delavce, ki ne kažejo nobenih znakov okužbe in ne predstavljajo nobene grožnje za svoje okolje in javno zdravje, smatramo, da so ustavne temeljne človekove pravice in svoboščine grobo kršene.

Z vztrajanjem na obveznem (prisilnem) in invazivnem načinu testiranja na SARS-CoV-2 so vsem zaposlenim v dejavnosti vzgoje in izobraževanja tako kršene mnoge pacientove pravice, določene v 5. členu Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) in sicer zlasti pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave (natančneje je opredeljena v 11. členu ZPacP), pravica do obveščenosti in sodelovanja pacienta, ki vsebuje tudi pojasnilno dolžnost zdravnika (zlasti 20. in 21. člen) in pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju (26. člen). V 26. členu ZPacP pravi, da pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve na podlagi prejetih pojasnil iz 20. člena tega zakona ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave. Prav zaradi odrekanja primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, neizvajanja pojasnilne dolžnosti s strani medicinskega osebja, neobveščenost in nezmožnost sodelovanja ter samostojnega odločanja, predstavlja prisilni poseg invazivnega testiranja na SARS-CoV-2 hudo kršitev pacientovih pravic, ki gredo vsem državljanom RS, ko so podvrženi nekemu medicinskemu posegu.

Na podlagi vsega zgoraj zapisanega vztrajamo, da morajo ravnatelji spoštovati temeljne človekove pravice in svoboščine, ki izhajajo iz Ustave RS in tudi pravice učiteljev kot pacientov, ki izhajajo iz ZPacP ter iz vseh relevantnih mednarodnih pogodb. Držati se morajo zakonskega okvira pristojnosti in nalog, zanje predvidenih v zakonih ZZ in ZOFVI. Glede na vse navedeno se pričakuje, da se nemudoma preneha s prakso siljenja vseh, tudi zdravih zaposlenih, v obvezno testiranje na SARS-CoV-2 in pogojevanem zaposlitve z opravljenim testiranjem oziroma z grožnjami z odpovedjo delovnega razmerja.

Pozivamo vas, da se vzdržite kakršnihkoli pritiskov na otroke in starše, vzgojitelje in učitelje, da od otrok, vzgojiteljev in učiteljev ne zahtevate nošenje zaščitne maske v šoli in šolskem okolišu (saj kot rečeno, za to ne obstaja nobena pravna podlaga), prav tako, da jih ne silite v testiranja in t.i. cepljenje proti Covid-19 (saj tudi za to ne obstaja nobena pravna podlaga), sicer bomo v nasprotnem primeru primorani ukrepati ter zdravje naših in vaših otrok ter vseh ostalih odraslih oseb, ki na kakršenkoli način sodelujejo v vzgojno izobraževalnem sistemu zaščititi na pristojnem sodišču.

S spoštovanjem,

Vir: https://www.facebook.com/groups/202215498310545/permalink/241480994383995

*

https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/oglasil-se-je-jansa-in-sporocil-kaj-bo-s-samotestiranjem/?fbclid=IwAR3CtTHfg9YKMwdnym7F4246XAQZYpckSqr9HT0CjuEaPzVxJT9ugBlyVEM

*

https://siol.net/novice/slovenija/solniki-prepusceni-smo-sami-sebi-video-559399

Šola naj bi se začela po modelu B, za začetek bi se dijaki prostovoljno samotestirali, na mizi je tudi predlog o samotestiranju učiteljev. Upošteval naj bi se pogoj PCT, a ni jasno, kaj bo s tistimi dijaki in učitelji, ki pogoja ne bodo izpolnili.

*

https://dokumentarac.hr/covid-19/otvoreno-pismo-o-ukidanju-ili-ublazavanju-epidemioloskih-mjera-koje-se-odnose-na-nasu-djecu-ver-2-0/

* 

Spoštovani odločevalci,

po dveh šolskih letih šolniki menimo, da je čas, da vajeti pedagoške problematike in šolskega procesa prevzamemo nazaj v svoje roke. Svoboda govora in kompetentnost v okviru vzgoje in izobraževanja je trenutno dopuščena le še ožji zdravstveni stroki in politiki, ki nimata niti najmanjšega vpogleda v specifiko šolskega procesa. Vaš odnos temelji na praznih frazah upanja in nenehnih grožnjah, ki so temelj vašega komuniciranja v odnosu do vseh udeležencev pedagoškega procesa. 

Namerno gojenje poslušnosti in dušitev vsakršne oblike civiliziranega dialoga ne sodijo v prostor, kjer naj bi mladim pomagali oblikovati širok in celovit pogled na svet. 

Izguba učne kondicije je očitna. Učitelji v teh razmerah opažamo, da je pozornost učencev izjemno kratkotrajna. Znanje je slabše usvojeno; ne glede na okoliščine smo učitelji vložili ogromno truda, hkrati pa poskušamo v izjemno zahtevnem učnem okolju otrokom in mladim nuditi pestro razlago in interaktivne učne vsebine. 

Otroci in mladi potrebujejo učenje, gibanje in izkustva. Pouk na daljavo temelji na sedenju pred zaslonom, kar onemogoča temeljne dražljaje, ki so osnova učnega procesa. Takšno okolje ni spodbudno, onemogoča poglobljeno znanje in duši ustvarjalnost. 

Mnogo mladih še vedno nima osnovnih pogojev za učenje. Osnovna računalniška oprema, prostorska stiska  in  nasilje v družini ostajajo zamolčane težave. 

Trditev, da sta obe obliki pouka enakovredni, je zavajujoča in nekorektna – do učiteljev, učencev in njihovih staršev. Kakšne bodo posledice? Ali si je to vprašanje sploh kdo zastavil? 

Nedavno poročilo OECD-ja prihaja do podobnega zaključka. Učna vrzel, ki je nastala kot posledica izvajanja nepremišljenih ukrepov, bo povzročila dolgotrajno in nepopravljivo škodo družbenemu blagostanju.

Varen šolski prostor je prostor igrivosti, raziskovanja, pogledov in bližine, brez vzbujanja krivde, ustrahovanja in neživljenjskih prepovedi. Za vso bedo naše družbe krivite šolnike in mladino, istočasno pa se sprašujemo, ali sami vodite z vzgledom?  

Svetohlinska pridiga o ranljivi populaciji in sočasno ignoriranje njenih stisk je nesprejemljiva. Poudarjamo, da smo šolniki tisti, ki smo dnevno v stiku z njimi.  Maske, razkužila in (socialna) distanca ne smejo biti sestavni del sveta mladih. Ali je oblasti res mar za njihov razvoj? 

Glas učitelja nam govori, da se ponovno združimo in sledimo svojemu poslanstvu. 

https://www.slovenskizdravniki.si/uporaba-obraznih-mask-v-casu-pandemije-covid-19/

*

»Za izrekanje prekrškovnih sankcij zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage,« je odločilo vrhovno sodišče. 

Vrhovno sodišče je odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo okrajnega sodišča, s katero je bil storilcu prekrška izrečen opomin zaradi prekrška po zakonu o nalezljivih boleznih (14. točka 57. člena, v zvezi z 2. točko prvega odstavka 39. člena istega zakona). Presojalo je, ali je mogoče ob upoštevanju temeljnih načel kaznovalnega prava v opustitvi nošenja zaščitne maske prepoznati prekršek, določen v že omenjeni 14. točki prvega odstavka 57. člena zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). S tem, da vrhovno sodišče izpostavlja, da se jim pri tem ni bilo treba opredeljevati do vprašanja razumnosti glede zapovedi nošenja mask niti do upravnopravnih ali drugih razsežnosti takšne zapovedi.

»Odlokov Vlade RS ni mogoče šteti za predpis«

»Odločilno vprašanje pri presoji je bilo, ali je mogoče kršitev zapovedi nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih opredeliti kot kršitev ukrepov, s katerimi se “prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih” na podlagi 39. člena ZNB. Ker odlokov Vlade RS ni mogoče šteti za predpis, s katerim se določa vsebina prekrškov, je Vrhovno sodišče RS odgovor iskalo v razlagi zakonske določbe. Svojo odločitev je oprlo na ustavnosodno presojo posegov v svobodo gibanja (32. člen Ustave RS) in sistematično razlago besedila ZNB,« pojasnjujejo. 

https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/za-izrekanje-kazni-ker-so-bili-brez-mask-v-zaprtih-javnih-prostorih-ni-bilo-zakonske-podlage/?butm_medium=Social&utm_source=Facebook#Echobox=1633694772

*

Otroci naj ne nosijo mask: https://www.unmaskyourchild.com/

*

Dopis ravnateljem Civilne iniciative slovenskih pravnikov 7.11. 2021

OŠ: _____________________________________

Naslov: __________________________________

Ravnatelj/ica: ____________________________

kraj, datum _____________________________

Izjava obeh zakonitih zastopnikov – staršev o prepovedi poseganja v duševno in telesno integriteto učenca/učenke ________________________________________

Spoštovani,

Tole izjavo podajava, kot zaskrbljena starša učenca ______________________________, ki v šolskem letu 2021/2022 obiskuje ______ razred. Navajava ime razredničarke ___________________________, da bi ji lahko tudi uradno prenesli te pomembne informacije za uresničevanje in zaščite pravic najinega otroka do popolnega in skladnega razvoja njegove osebnosti, ki sva ga midva, kot odgovorna starša, v skladu z 54. členom Ustave Republike Slovenije obvezna zagotoviti najinemu otroku.

Pred začetkom šolskega leta 2021/2021, dne __________________, sva vam že poslala izjavo v zvezi s prepovedjo poseganja v telesno in duševno integriteto najinega otroka.

Ker je Vlada RS sprejela nove, strožje ukrepe v Odloku o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, objavljen v Uradnem listu RS št. 174/2021 dne 6. 11. 2021 (v nadaljevanju Odlok),

ponavljava in glede na nov Odlok dopolnjujeva svojo predhodno izjavo.

Pred tem bi rada želela izpostaviti, da se zavedava v kakšnem položaju ste se znašli, in verjameva, da se trudite po svojih najboljših močeh skrbeti za zakonitost, ustavnost in zdravje vaših zaposlenih in učencev. Za to vašo skrb sva vama hvaležna. Žal se zavedava in bi rada to izpostavila, da v naši državi mnogi javnozdravstveni „strokovnjaki” ignorirajo dejstvo, da je zdravje „stanje popolnega telesnega, mentalnega in socialnega blagostanja in ne samo odsotnost bolezni ali slabosti“. Ta definicija je zapisana v Statutu Svetovne zdravstvene organizacije. Vse kaže na to, da priporočila, navodila in odločitve delujejo proti zdravju, t.j. v škodo zdravju in sicer ne samo otrok, temveč tudi odraslih. Torej, ko gre za otroke, je očitno, da se grobo zanemarjajo in izpodrivajo številni temeljni elementi zdravja in se sprejemajo „priporočila” ali nekakšni odloki brez veljavnih in nedvomnih znanstvenih dokazov, tako glede učinkovitosti in še bolj pa glede varnosti le-teh, medtem, ko se vse ocenjuje na hitro in izključno samo v eni zelo ozki kategoriji „odsotnosti bolezni Covid-19”.

Najin vtis je, in predvidevava, da tudi vaš (in tudi od vse večjega števila staršev in strokovnjakov vseh strok), da smo v zadnjih 20 mesecih preveč pozornosti dajali samo enemu virusu in bolezni (Covid-19), medtem, ko smo žrtvovali vse ostalo. Tako imenovana „nova normalnost” se kaže kot očitno škodljiva in popolnoma nenormalna za otroke. Meniva, da je pod izgovorom „zaščite otroka“ zaradi izključno ene bolezni, ki je za otroke skoraj nenevarna, nemoralno, neetično in nepravno, svojega otroka izpostavljati številnim drugim dejansko škodljivim posledicam in tveganjem za njegovo zdravje (ne samo kratkoročno, ampak tudi srednjeročno in dolgoročno). Zato sva, kot starša, osebno dolžna narediti vse, kar je v najini moči, da se najinega otroka obravnava v vsej celovitosti in da mu namesto „nove normalnosti”, ki je v resnici grozljiva nenormalnost, poskušava zagotoviti najboljši način za njegov celoviti intelektualni, telesni, estetski, družabni, moralni in duhovni razvoj v skladu z značilnostmi, sposobnostmi in nagnjenji otroka.

V zvezi s tem je pomembno spomniti tudi vse odgovorne osebe, da je vse prej opisano tudi predpisano v 2. členu Zakona o osnovni šoli, kakor tudi v 2. in 2a. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Zakon o osnovni šoli v 60 d. členu (smiselno povzeto) določa, da se v okviru vzgojnega načrta, ki mora zasledovati uresničevanje ciljev in vrednot iz 2. člena zakona, ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega okolja, vključuje tudi starše. Tako so šolske ustanove, skupaj s starši, dolžne ustvariti pogoje za zdrav mentalni in fizični razvoj ter socialno dobrobit učenca, kar je tisto, kar želiva za svojega otroka.

Glede na to, da ste, kot ravnateljica, po zakonu (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje izobraževanja, 49. člen) odgovorna za vse prej navedeno, je vam, kot prvi naslovljen ta dopis z najino izjavo. Ker ceniva in spoštujeva šolo, ki jo obiskuje najin otrok, in se zavedava težav, s katerimi se soočate, želiva poudariti, da jasno zaznavava razliko med šolo na eni strani in ministrstvom oz. vlado in strokovno skupino na drugi strani (ter na splošno vseh politikov in „strokovnjakov”, vključenih v opisano), zato na tem mestu ne navajava vseh možnih posledic kršenja pravic mojega otroka in najinih starševskih pravic, kot je na primer kazenska odgovornost ter odškodninska civilnopravna odgovornost.

S tem vas pisno obveščava, da nimate najinega soglasja glede katerega koli postopka v zvezi z zdravjem najinega otroka __________________________ oz. prepovedujeva, zlasti

• nošenje maske med poukom ali na hodnikih, tako navadne kirurške (medicinske) ali platnene ali FFP2 (11. člen Odloka);

• samotestiranja (8. člen Odloka) ali kakršnegakoli medicinsko-mikrobiološkega testiranja v prostorih šole in izven šole, tega ne dovoljujeva nikomur, ne učiteljicam, ne zdravstvenemu osebju, ne kakšni tretji osebi, niti ne dovoljujeva, da se najinega otroka prepriča, da lastnoročno sam na sebi opravlja kakšen tak medicinski poseg,

• uporabe razkužil (13. člen Odloka),

• nikakršnega drugega medicinskega posega v otrokovo telo v šoli ali izven šole, tako tudi ne merjenja temperature in še posebej ne kakršnegakoli cepljenja,

• ter strogo prepovedujeva kakršnokoli samovoljno obnašanje kadarkoli v prihodnosti, ki bi bilo v nasprotju s to najino svobodno izraženo voljo.

Od vas, kot ravnateljice pričakujeva, da boste zavarovali najinega otroka pred posegom v njegovo fizično in psihično nedotakljivost.

Zato vas tudi pozivava, da preprečite kakršno koli šikaniranje, nadlegovanje, izpostavljanje, segregacijo najinega otroka zaradi ne-nošenja maske med poukom, neizvajanja testiranja ali cepljenja, tako z vaše strani, kot od strani učiteljev/učiteljic, drugih zaposlenih ali prisotnih v šoli ali učencev.

Zgolj mimogrede izpostavljava, da bi z neupoštevanjem najine prepovedi glede samotestiranja v šoli, kršili tudi zakon glede varovanja občutljivih osebnih podatkov, pri čemer bi otroka posebej izpostavljali morebitni diskriminaciji.

Zgolj v dobrobit naših medsebojnih odnosov še izpostavljava, da bova vsakršno ravnanje s strani zaposlenih v šoli ali zunanjih sodelavcev, delavcev morebitnih drugih služb, ki bi v času pouka ali ob vstopu v šolo ali izstopu iz nje otroka kakorkoli nagovarjali, mu svetovali ali ga celo silili v kakršenkoli poseg, vzela kot napad na najinega otroka, zaradi česar bova dolžna zaščititi najinega otroka po pravni poti.

Po Konvenciji o otrokovih pravicah in Ustavi RS otroci uživajo posebno varstvo. V primeru izvajanja Odloka, se bo s tem posegalo v mnoge ustavno varovane pravice: - pravice otrok, ki po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb (56. člen Ustave RS); - pravice in dolžnosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke (54. člen Ustave RS); - posebno varovanje družine (53. člen Ustave RS); - pravica do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS),- pravica do enakopravnosti (14. člen Ustave RS), - pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), - pravice otrok (56. člen Ustave RS), - pravica do svobode izobraževanja (57. člen Ustave RS), - pravica do svobode vesti (41. člen Ustave RS), - pravica do svobode izražanja (39. člen Ustave RS). Prav tako se s predmetnim odlokom grobo krši Konvencijo o otrokovih pravicah, in sicer 19. člen, ki navaja: Države pogodbenice bodo z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi varovale otroka pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, et al.

Nadalje poudarjava, da imajo šolarji zakonsko pravico do izobraževanja in šolanja. Navedeno izhaja tudi iz členov 28. in 29. Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki velja v našem pravnem sistemu. V skladu z njo se vse države pogodbenice obvezujejo, da morajo spodbujati razvoj različnih oblik nadaljnjega splošnega in poklicnega izobraževanja in jih omogočiti vsem otrokom ter sprejeti ustrezne ukrepe, kot sta uvedba brezplačne pomoči in zagotavljanje finančne podpore za pomoči potrebnim. Upoštevati je treba izobraževalne cilje iz 29. člena konvencije ZN o otrokovih pravicah.

Zakon o pacientovih pravicah v 3. odstavku 8. člena jasno določa, da zdravstvena obravnava otrok poteka ustrezno njihovi starosti in zdravstvenemu stanju brez nepotrebnih medicinskih posegov in dejanj, ki bi lahko povzročili telesno ali čustveno stisko otrok.

Varstvo pravic otrok je jasno vidno tudi v Družinskem zakoniku: 135. člen (načelo prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok) jasno določa: starši imajo glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb. Država jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti; 145. člen (zastopstvo otrok) določa, da otroke zastopajo starši, razen če zakon določa drugače; 146. člen (sklepanje pravnih poslov) veleva, da otroke zastopajo starši, razen če zakon določa drugače. Prav tako 172. člen Družinskega zakonika jasno izkazuje, da lahko le sodišče odloči o zdravniškem pregledu ali zdravljenju otroka brez soglasja staršev ali v nasprotju z njihovo odločitvijo, kadar je to nujno potrebno, ker je ogroženo njegovo življenje ali je huje ogroženo njegovo zdravje. Ko je otrok v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, sposoben privoliti v medicinski poseg ali v zdravstveno oskrbo, se ta ukrep lahko izvaja le z njegovim soglasjem.

Tudi po Konvenciji o človekovih pravicah in biomedicini, imava pravico, da se svobodno informirava in sprejmeva svobodno odločitev glede kateregakoli posega v zvezi z zdravjem svojega otroka, in prav tako, da dava pozitivno dovoljenje, ga zavrneva ali ga preloživa, zato da bi se nadalje informirala in pretehtala vse potencialne prednosti in tveganja nekega morebiti priporočenega posega. Vse navedeno izhaja tudi iz najine (za vsakega od naju posebej) starševske intuicije in lastne vesti, zato s tem tudi izjavljava (oba skupaj in vsak posamezno) ugovor vesti. Namreč, osebno se nama zdi nepojmljivo in nesprejemljivo tretirati katerokoli zdravo človeško bitje, še bolj pa zdravega otroka, spričo neke splošne zdravstvene morebitne grožnje, ne da bi bila ta grožnja sploh utemeljena na kakršnihkoli dejanskih dokazih in simptomih bolezni. Na ta način svobodno človeško bitje, že samo zaradi dejstva svojega obstoja, postane pogojevano in oropano številnih temeljnih človekovih pravic, kar je kategorija, poznana iz nekih mračnih preteklih sužnjelastniških časov in vseh totalitarnih režimov, ki so odgovorni za neštete človeške žrtve.

Za konec dodajava zgolj še stališča neodvisnih slovenskih strokovnjakov, kot npr. Iniciative slovenskih zdravnikov o smiselnosti presejalnega programa v VIZ, tako za učitelje kot za otroke. https://www.slovenskizdravniki.si/strokovno-mnenje-o-izvajanju-posebnega-presejalnega-programa-sars-cov-2-v-viz/?fbclid=IwAR0czGJYveiH9LRXBGWGHQnwq6vfiapW26ptmU9LNJwG8qKb3OBLHKPhVcM.

In tudi glede mask: pri čemer midva, kot starša, po lastnem prepričanju (opomba 1) meniva, da so za otroka maske FFP2 škodljivejše (če bo za šolarje uvedena tudi obvezna uporaba takšnih) bolj kot običajne kirurške ali platnene maske, še posebej pa pri izvajanju pouka, kajti več kot strokovno dokazano in hkrati tudi po zdravi pameti je, da se ob uporabi take maske zelo zmanjša vnos kisika v telo ob hkratnem povečanem vdihavanju (izdihanega) CO2, kar ne samo, da trenutno vpliva na fizično stanje telesa otroka, ampak mu tudi dolgoročno povzroča okvaro na telesnem, predvsem pa umskem (kognitivnem) razvoju. https://www.slovenskizdravniki.si/nezeleni-ucinki-dolgotrajnega-nosenja-mask-pri-otrocih/

Poleg tega obstaja že več kot 50 neodvisnih znanstvenih raziskav po svetu in vse ugotavljajo, da nošenje mask ne prinaša nobenih koristi in da je dolgotrajno nošenje mask škodljivo. To so ugotovili tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji (2020), kjer so opozorili, da močnih znanstvenih dokazov, ki bi podpirali ukrep nošnje mask med poukom ni, ugotovili pa so, da so otroci po dolgotrajni uporabi maske poročali o težavah, kot so draženje, težave z dihanjem, nelagodje, motenost, nizka socialna sprejemljivost, slabo prileganje maske. Posebej so izpostavili, da je potrebno koristi nošenja mask pri otrocih za nadzor nad okužbami COVID-19 pretehtati glede na morebitno škodo povezano z nošenjem mask, vključno z izvedljivostjo in nelagodjem ter socialnimi in komunikacijskimi težavami. Kot pa vemo, takšnega tehtanja slovenski (ali tuji) nadzorni organi do sedaj še niso izvedli, čeprav so bile maske že nekaj časa obvezne za učence od 6. razreda osnovne šole naprej.

Dodajava tudi to, da mnogi svetovni strokovnjaki v svojih izvajanjih (študijah, intervjujih, pisanjih) opozarjajo na zelo velike škodljive psiho-fizične posledice pri otrocih zaradi naloženih ukrepov oblasti, ki tudi po vseh dostopnih statističnih podatkih (svetovnih in slovenskih) niso zdravstveno ogroženi zaradi virusa SARS-Cov-2 (razen v določenih izjemnih primerih otroci s pridruženimi boleznimi), niti ta virus v populaciji širijo, so pa zaradi ukrepov ogroženi tako na telesnem, kot na psihičnem področju, o čemer pa so poročali tudi naši neodvisni strokovnjaki. Zato meniva, da je nalaganje ukrepov na pleča otrok za preprečevanje širjenja virusa v populaciji, ne samo pravno nedopustno, ampak skrajno moralno/etično zavržno dejanje.

Apelirava na vas, da ravnajte po svoji vesti, pri tem pa upoštevajte Ustavo RS, veljavno zakonodajo, mednarodne pravne akte o posebnih pravicah otrok in se opirajte na etiko in moralo. Vendar, da ne bo dvoma, glede na dosedanjo sodno prakso (Vrhovno in Ustavno sodišče kronološko presojata o nezakonitih odlokih), bova v primeru, če najinemu pozivu in podani izjavi ne boste sledili, zoper vas, kot odgovorni osebi, ukrepala, kot sva to že navedla zgoraj. Namreč, midva, kot starša, imava tudi moralno obveznost, ki izhaja iz najine starševske odgovornosti, in ob upoštevanju glasu najine vesti, tega ne moreva prepustiti naključju.

S spoštovanjem,

_____________________________________________

_____________________________________________________

Poslano:

- na naslov

- elektronski naslov

Opomba 1:

Z najboljšo vero in po lastni vesti se čutiva dolžna zaščititi elementarno naravno in temeljno človekovo pravico do svobodnega dihanja mojega otroka. Brez dvoma je administrativno vsiljeno oteževanje svobodnega dihanja „ukrep, ki se nanaša za zdravje.” V konkretnem primeru je ta „ukrep” v direktnem nasprotju z mentalno, telesno in socialno dobrobitjo najinega otroka.

Ob pomanjkanju trdnih dokazov, ki bi izključili najin starševski sum na npr. dolgoročne negativne učinke hipoventilacije/hiperkapnije in/ali hipoksije na mojega otroka, razvoj mikroorganizmov na maskah, ki lahko povzročijo nezaželene okužbe in zdravstvene probleme pri otroku, negativne učinke na psihološko in mentalno zdravje otroka, negativne učinke na povečanje zakisanosti (zniževanje pH vrednosti) v telesu, ki neposredno ogroža zdravje itd... v tem trenutku ni možno, da bi dala informirano svobodno soglasje za to.

Ko se na primer raven ogljikovega dioksida v krvi zvišuje, kri postaja bolj kisla. Respiracijska acidoza se razvije, ko pljuča ne izločajo ogljikov dioksid v zadostni meri, vendar pa nihče izmed tistih, ki vsiljujejo „maskiranje” ne omenja potencialnih dolgoročnih vplivov na otroka, ki s težavo diha skozi masko daljše časovno obdobje. Kar je še huje, oni sploh niso organizirali in zagotovili raziskovanje tega učinka pri najbolj ogroženih posameznikih- otrok in tistih delavcev, ki dihajo skozi masko več kot 8 ur na dan in ki se po uvedbi „maskiranja” na delu pritožujejo zaradi glavobola in zaspanosti (ki sta najbolj pogosta prva dva simptoma respiracijske acidoze, ki lahko nastane zaradi zunanjega mehanskega vzroka, kot je na primer maska).

Ko se kritično in zdravorazumsko pogledajo znanstveni dokazi o učinkovitosti mask in se pozorno prebere to, kar je na primer februarja leta 2021 objavil Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC), to kaže, da je najin sum upravičen: „Vloga obraznih mask pri nadzoru in preprečvanju COVID-19 ostaja vprašanje za razpravo. Pred COVID-19 je večina študij, ki ocenjujejo učinkovitost obraznih mask kot zaščitni ukrep v skupnosti, prišla iz raziskav o gripi, ki so dale malo dokazov za utemeljitev uporabe mask.

Dokazi o učinkovitosti medicinskih obraznih mask za preprečevanje COVID-19 v skupnosti so kompatibilni z majhnim do zmernim zaščitnim učinkom, vendar pa še vedno obstajajo pomembna vprašanja glede dejanskega učinka. Dokazi o učinkovitosti nemedicinskih obraznih mask, vizirjev in respiratorjev v skupnosti so redki in zelo malo verjetni. Potrebne so dodatne visoko kakovostne študije, da bi se lahko ocenila pomembnost uporabe medicinskih obraznih mask v Covid-19 pandemiji.

Vir: https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/covid-19-face-masks-community-first-update.pdf

Zaradi znanstveno-teoretične verodostojnosti je potrebno povedati, da obstajajo tudi strokovnjaki, ki dajejo bistveno drugačne in še bolj problematične trditve glede nošenja mask. Ker ta dokument nima cilja dokazati, kaj je resnica in kaj ni, prilagamo samo nekatere vire (v hrvaškem in angleškem jeziku, poleg prej že navedenih slovenskih, ker pri nas takšnih neodvisnih virov ni):

https://dokumentarac.hr/featured/dr-meehan-velika-znanstvena-analiza-utemeljena-na-dokazima-objasnjava-zasto-su-maske-neucinkovite-nepotrebne-i-stetne-2/

https://dokumentarac.hr/novosti/maske-za-lice-su-beskorisne-u-sprjecavanju-sirenja-bolesti-i-nesanitarni-su-predmeti-koji-sami-sire-bakterije-i-zarazu-cak-i-u-sterilnim-kirurskim-salama/

Metaanaliza o škodljivih učinkih obraznih mask z naslovom „Ali je maska, ki pokriva usta in nos v vsakodnevni uporabi brez neželenih stranskih učinkov in potencialnih nevarnosti?”, odkriva, da obstajajo jasni, znanstveno dokazljivi škodljivi učinki na uporabnike mask na psihološkem, socialnem in fizičnem nivoju. Originalna analiza skupine nemških avtorjev, objavljena 20. 4. 2021 v strokovni publikaciji International Journal of Environmental Research and Public Health, je dostopna na naslovu: https://www.mdpi.com/1660-4601/18/8/4344/htm

Vir: https://www.facebook.com/groups/202215498310545/permalink/288245543040873

Izjava Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ob ukrepih navedenih v odloku Vlade RS z dne 5. 11. 2021 in prejeti Okrožnici MIZŠ, številka 603-1/2021/96, z dne 6. 11. 2021

https://testzriprs.splet.arnes.si/files/2021/11/Izjava-zveze-ravnateljev-in-pomo%C4%8Dnikov-ravnateljev-10.11.2021.pdf

* 

 https://pravda.si/post/609584/nesprejemljivo-in-protiustavno-obvezno-testiranje-otrok-v-solah?fbclid=IwAR0oqThioYfdGvoMaTI-mAicHGYHYMhCEPk67C4vwwc6bgOyeem6narOuzU

*

https://glasucitelja.si/draga-stanovska-kolegica-dragi-stanovski-kolega/

*

Pobuda za ustavnosodno presojo zadnjih odlokov je v sklepni fazi izdelave

https://andraz-tersek.si/institut-ustavnik-in-sonce-slovenije/?fbclid=IwAR1zEqY5R24ymhF4P74L2KW7Nbvl_wqpqHExh8ujP5S6iJUf7EHA_SEJ5CA

*Dopis ravnateljici: https://docs.google.com/document/d/1d50EEnW04fjHHjgzwr0EvSc67fzMAdoY/edit?fbclid=IwAR1DWMKWN8uUhUrDANpmOYmhHZ7-O02dIk02adJoMDzwB60iNkBTbAg7PfM

*

https://www.rtvslo.si/slovenija/je-pravica-starsa-da-ne-dovoli-samotestiranja-nad-pravico-otroka-do-solanja/601757

*

https://www.dolenjskilist.si/2021/11/19/255391/novice/bela_krajina/Semiska_zupanja_Polona_Kambic_ravnateljem_Zavestno_delujete_nezakonito_in_protiustavno/

Semiška županja Polona Kambič ravnateljem: Zavestno delujete nezakonito in protiustavno

19.11.2021 | 07:30

Polona Kambič (arhiv DL)

Županja Občine Semič Polona Kambič je sinoči na svojem FB profilu javno objavila pismo, ki ga je naslovila na OŠ Semič zaradi ''zaskrbljenosti nad stanjem, ki nas vse bolj deli in razdvaja.'' V vednost so ga prejele tudi vse belokranjske šole. Objavljamo ga v celoti:

"Spoštovana ga. ravnateljica, Andreja Miketič, spoštovani bodoči ravnatelj, g. Tomaž Pavlakovič.

Pišem vama, ker je apel Gibanja za svobodno in zdravo življenje Bele krajine v meni zbudil župansko in moralno odgovornost do občank in občanov v Občini Semič in v Beli krajini. Ne smem in ne morem molčati, moje mesto je na strani ljudi, na strani ohranjanja človečnosti.

Vesela sem, da smo kot ustanovitelj Osnovne šole Belokranjskega odreda Semič ves čas z vodstvom lepo sodelovali in da je naša osnovna šola vzor marsikateri v Beli krajini. Zavedam se, da sta oba s srcem in dušo v tem, da bi zagotovila našim otrokom tisto pomembno bogastvo za življenje, znanje. Da se trudita, da bi otroci to znanje pridobivali v varnem in prijetnem šolskem procesu in okolju.

Kot v vsaki javni službi, morata tudi vidva spoštovati vse zakone in na zakonih temelječe podzakonske predpise ter sta odgovorna za zakonitost dela. Samo po sebi je torej umevno, da vse, kar ne temelji na zakonu, je nezakonito in vse, kar ne spoštuje temeljnih človekovih pravic, je protiustavno. Le zakon je lahko podlaga za neposredno poseganje v človekove pravice in temeljne svoboščine in tega nimamo, imamo pa odloke, ki nimajo prav nobene podlage v veljavni zakonodaji.

V mislih imam nošenje mask, samotestiranje, socialno distanco in izpolnjevanje PCT pogojev v prostorih osnovne šole in v učnem procesu. Prav vsi temeljijo na nezakonitih, protiustavnih in zato ničnih odlokih in vendar se jih v šoli strogo držite, čeprav nimamo razglašene ne epidemije, ne izrednega stanja, ne vojnega stanja. Torej zavestno delujete nezakonito in protiustavno, čeprav ste prvi, ki tako ne bi smeli početi. To potrka tudi na mojo vest in izvajanje ukrepov v prostorih občine, ki bodo z današnjim dnem postali zakoniti in ustavni.

Spoštovana ga. ravnateljica, naj spomnim, da imate tako kot jaz avtonomijo nad tem, ali boste spoštovali nična navodila nadrejenih organov in Vlade RS, ali jih boste zavrnili, ker veste, da so nezakonita in otrokom celo škodljiva. Z izvajanjem le-teh prekoračujete zakonsko določene pristojnosti ravnatelja, ker to po 49. členu ZOFVI ni navedeno kot ravnateljeva pristojnost. Zato ste, v skladu s Kazenskim zakonikom in zavezujočo sodno prakso, tako evropsko, kot tudi domačo, kazensko in odškodninsko odgovorni, če bo s strani staršev podana kazenska ovadba ali ustavna pritožba iz naslova kršenja otrokovih pravic.

Vsaj od sedaj naprej to veste, zato vas pozivam, da prenehate kršiti temeljne človekove in otrokove pravice in svoboščine, in sicer s prisiljevanjem v nošenje obraznih mask, vzdrževanjem socialne razdalje med otroci in do drugih oseb ter med učitelji, s pogojevanjem udeležbe pri pouku ob 3x tedenskem testiranju, z izpolnjevanjem splošnih PCT pogojev. Z izvajanjem naštetega, kljub mogoče najboljši nameri, ogrožate otrokovo mentalno, telesno in duševno zdravje ter posegate v ustavno zagotovljeno pravico do svobodnega razvoja osebnosti in do telesne nedotakljivosti otrok. Otroci so z Ustavo RS in z mednarodnimi konvencijami o otrokovih in človekovih pravicah še posebej varovani in imajo hkrati vso pravico do izobraževanja in šolanja.

V upanju, da bo v Osnovni šoli Belokranjskega odreda Semič ponovno prevladal razum in da ne bodo v ospredje postavljane lastne koristi in ugodnosti pred koristmi otrok, njihovih staršev in sodelavcev, vaju prijazno pozdravljam.

Polona Kambič, županja."

*

Tjaša Vuzem FB 19.11. 2021

Fašizem ravnateljev in učiteljev v šolah se nadaljuje.

Ravnatelji niso upoštevali naših pravnih nasvetov in sledijo Ministrstva za šolstvo, čeprav so avtonomni v svoji funkciji. Z ukrepi, ki jih uvajajo v svojih šolah, so v številnih prekrških, česar se tudi zavedajo. Nekateri prestopajo meje svojih pooblastil (včeraj je ravnateljica dobesedno vlekla otroka, ki ni bil testiran in ni imel dovoljenja, da se ga testira, iz šole. Takšnih in podobnih grozljivih zgodb je zelo veliko, zato je potrebno vložiti tožbe.

V CISP smo se odločili, da bomo vložili odškodninske tožbe.

Tovrstne tožbe bodo predstavljale večji finančni zalogaj (sodne takse, sodni izvedenec....), vendar obstaja tudi veliko večja možnost za ugodno sodbo, zato vas prosimo, da stopimo skupaj in omogočimo, da bodo te tožbe proti DOLOČENIM RAVNATELJEM/UČITELJEM ugledale luč sveta. Naše delo ostaja še vedno PRO BONO.

Iščemo tudi starše, ki IMAJO TRDNE DOKAZE (pisna dokazila, posnetki) in so pripravljeni vložiti tožbo, ki bo za njih BREZPLAČNA.. Na naši spletni strani izpolnite kontaktni obrazec. www.cisp.si

*

https://lokalec.si/novice/ruska-osnovna-sola-ker-ucenka-ni-nosila-maske-in-je-kihnila-morala-k-psihologinji-in-zapisati-da-izvaja-nasilje-nad-sosolcema/?fbclid=IwAR03T-HlvBFboBahykDdhwQjOCb6eGY0jDFN3VrgZi0mhdhxDBB7GY1d13M

*

*

Zakaj so ukrepi za otroke nezakoniti: hrvaški odvetnik Gordan Marovič: https://www.facebook.com/PromijenimoHrvatsku/videos/438318824397262

*

Vila Malina FB 21.11. 2021: izobraževanje na daljavo glede na Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-8/21-34 z dne 16. 9. 2021: Ustavno sodišče je z Odločbo št. U-I-8/21-34 z dne 16. 9. 2021 (Uradni list RS, št. 167/21) ugotovilo neskladnost 104. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št.152/20) z Ustavo RS. Ta člen, ki določa, da ministrica s sklepom odloči o izobraževanju na daljavo, se v skladu s citirano ustavno odločbo uporablja, dokler Državni zbor ne odpravi neskladnosti z ustavo, kar mora storiti v dveh mesecih od objave odločbe v Uradnem listu RS.

A ni 2 meseca že preteklo??? Očitno se ignorira to, kar je določilo ustavno sodišče...

*

Del zakona o izobraževanju na daljavo v osnovnih šolah v neskladju z ustavo

Ljubljana, 18.10.2021, 11:15 |

Ustavno sodišče je z delno odločbo ugotovilo, da je v neskladju z ustavo ureditev, po kateri lahko minister za izobraževanje sam odredi izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Državni zbor mora neskladje določbe, ki je zapisana v petem protikoronskem zakonu, odpraviti v dveh mesecih.

Ustavni sodniki so presojali ustavnost zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19, ki ga je DZ sprejel oktobra lani. Sklenili so, da je v neskladju z ustavo 104. člen omenjenega zakona, ki pooblašča ministra za izobraževanje, da lahko odredi izobraževanje na daljavo tudi v osnovnih šolah in vzgojno-izobraževalnih zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da takšna ureditev, v kolikor se nanaša na osnovne šole ter zavode za otroke s posebnimi potrebami, pomeni preširoko polje proste presoje ministra za izobraževanje. Odločitev o sprejetju takšnega ukrepa namreč zakonodajalec v celoti prepušča ministru, s tem pa mu prepušča normativno odreditev ukrepa, s katerim se izvirno posega v človekovo pravico otrok do izobraževanja.

Po presoji ustavnega sodišča so prizadevanja za čim učinkovitejše izvajanje procesa izobraževanja na daljavo sicer lahko v določeni meri omilila posledice ukrepa začasne prepovedi zbiranja ljudi v osnovnih šolah ter v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Vendar pa izobraževanje osnovnošolcev in otrok s posebnimi potrebami v takšni obliki ne more pomeniti enako učinkovite oblike izobraževanja oziroma usposabljanja, kot je zagotovljena v primeru izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v samih vzgojno-izobraževalnih institucijah, so ustavni sodniki zapisali v odločbi.

Izobraževanje na daljavo tako ne more nadomestiti učenja v vzgojno-izobraževalnih institucijah in neprecenljivega neposrednega stika med učiteljem in učencem. To še posebej velja za otroke s posebnimi potrebami, s katerimi se v zavodih ves čas ukvarjajo za to posebej strokovno usposobljeni delavci, ter za mlajše osnovnošolske otroke, ki so pri izvajanju poučevanja na daljavo v pretežni meri odvisni od neposredne pomoči odrasle osebe.

Ustavno sodišče še opozarja, da zakonodajalec ni določil, kako bo poskrbljeno za tiste, ki potrebujejo dodatno učno pomoč oziroma druge posebne oblike pomoči, prav tako ni upošteval, da lahko vsaj določeno stopnjo zaščite pred širjenjem covida-19 pomenijo tudi drugi ukrepi, ki ne posegajo oziroma posegajo v manjši meri v človekove pravice s področja izobraževanja.

Sodišče je tako v delni odločbi ugotovilo, da je 104. člen petega protikoronskega zakona v neskladju z ustavo, DZ pa mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku dveh mesecev. Določbe pa ni razveljavilo, saj bi s tem odpadla kakršna koli zakonska podlaga za odreditev šolanja na daljavo v primeru ponovne začasne prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah, kar bo lahko privedlo do hujšega posega v človekove pravice.

So pa ustavni sodniki razveljavili več odlokov in sklep ministrice za izobraževanje Simone Kustec, ki so v tistem času posegali v izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Ti predpisi so bili namreč izdani na podlagi 104. člena protikoronskega zakona, za katerega so ustavni sodniki odločili, da je neustaven. Odloki sicer ne veljajo več.

Odločbo je US sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Sodniki Špelca Mežnar ter sodnika Matej Accetto in Marijan Pavčnik so dali pritrdilna ločena mnenja, Dunja Jadek Pensa in Rajko Knez pa odklonilni ločeni mnenji.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport si bo še naprej prizadevalo, da se bo "v obdobju sobivanja z virusom covid-19 vzgojno-izobraževalni proces za vse skupine šolajočih in zaposlene izvajal na najbolj optimalen in za zdravje vseh vključenih varen način v aktualnih zdravstvenih in epidemičnih razmerah," so sporočili z ministrstva. Vse do drugačne ureditve, ki jo državnemu zboru narekuje ustavno sodišče, tako izpodbijani sklep kot določba zakona, kot so navedli, ostajata v veljavi.

https://www.24ur.com/novice/korona/ustavno-sodisce-izobrazevanje-na-daljavo-v-osnovnih-solah-je-bilo-v-neskladju-z-ustavo.html

*

Študija: Tolmačenje

Vsakodnevno testiranje kontaktov v šolah ni bilo slabše od samoizolacije pri nadzoru prenosa COVID-19, pri čemer je bila stopnja simptomatskih okužb med učenci in osebjem pri obeh pristopih podobna. Stopnje okužb pri kontaktnih osebah v šoli so bile nizke, pri čemer je bilo zelo malo kontaktnih oseb v šoli pozitivno testiranih. Dnevno testiranje kontaktov je treba preučiti za izvajanje kot varno alternativo domači izolaciji po izpostavljenosti v šoli.

https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0140673621019085?s=09

*

Marko Praprotnik 22.11. 2021: Če ne dovoliš, da se 3x na teden izživljajo nad tvojim otrokom, vam ne dovolijo, da pridobi oceno. Ponavlja razred.

Pozdravljena,

prosim za informacijo, kako boste ocenjevali učence, ki se šolajo na daljavo.

Z lepimi pozdravi, 

Spoštovani!

Ocenjevanje učencev, ki se ne izobražujejo v šoli, se po navodilih MIZŠ, ne izvaja.

Lepo pozdravljeni, 

Kaj to pomeni za učenca, bo ponavljal razred, če ne bo ocenjen? Pod kakšnimi pogoji lahko pride v šolo pisati test?

 

Pozdravljeni!

Učenec bo pridobil ocene, ko bo spet obiskoval šolo. V primeru, da bo odsotnost trajala celo šolsko leto, po Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja, učenec opravlja predmetni izpit. Učenec je prisoten pri pouku, če izpolnjuje enega od pogojev ali je samotestiran.

Lepo pozdravljeni, 

*

https://www.dolenjskilist.si/2021/11/22/255494/novice/bela_krajina/Polona_Kambic_Nekaj_je_zelo_zelo_narobe_in_to_ni_povezano_z_zdravjem/?fbclid=IwAR2n3qPfEMeyWwar65RFuMVh9ZihEX3WtoMzSr0YyOWnzjt5JZJnyNMj-B4

22.11. 2021

Kambičeva: Če se mora kdo opravičiti, je to predvsem vlada

Semiška županja Polona Kambič se je z daljšim zapisom na svojem facebook profilu odzvala na poziv petih članov semiškega občinskega sveta, ki so od županje zahtevali opravičilo in preklic izjav oz. pozivov k opuščanju ukrepov za zajezitev epidemije covida-19. Svetniki so poudarili, da županjine izjave niso primerne, sploh v času, ko zmanjkuje bolnišničnih postelj, ko Sloveniji z medicinskim kadrom pomagajo sosednje države ter ko znanstvena in medicinska sfera opozarjata na težko zdravstveno situacijo. Kambičeva je dopis svetnikov med drugim označila za osebno žaljivega. Njen odgovor objavljamo v celoti.

"Spoštovani ga. Sonja Klemenc Križan, ga. Urška Banovec, ga. Dina Šmalc, g. Damir Stare, g. Anton Križe,

prejela sem vašo e-pošto in dopis, ki ga štejem kot osebno žaljivega, saj v njem prevladujeta osebna diskvalifikacija in subjektiven pogled. Kot dolgoletna županja sem namreč vedno nosila odgovornost za vsako svoje delovanje in izjavljanje. In to se tudi sedaj ni v ničemer spremenilo, saj so moje izjave vedno na strani veljavne zakonodaje ter varovanja zakonitih pravic občank in občanov.

Preteklo leto in pol je zelo močno zaznamovalo naša življenja in primorani smo bili sprejemati izjemno težke osebne odločitve. In to velja za slehernega človeka, kakršnokoli pot si je že izbral. Za odgovorne ljudi na javnih funkcijah, kakršna je tudi moja županska, je zato v tem napornem času, ko smo vsakodnevno deležni medijskih pritiskov in medsebojnega razdvajanja, najvažneje, da se oklenemo temeljnih civilizacijskih vrednot, zapisanih v naši nacionalni zakonodaji. Le-ta pa ne dopušča prav nobenega kršenja človekovih oziroma otrokovih pravic ter nikakršne diskriminacije ljudi.

Verjetno sem zadnja, ki bi ji lahko očitali pomanjkanje skrbi in pomoči za starejše in nebogljene. Če bi brali s srcem (ne pa strankarsko oziroma politično), bi uvideli, da me vodi izključno skrb do mnogih, ki vsak dan trkajo na moja županska vrata, me kličejo po telefonu in mi pošiljajo poštna sporočila. Vodi me njihova stiska, do katere je prišlo zaradi nedovoljenega zanemarjanja naših osnovnih ustavnih pravic. Mnogi med njimi so namreč brez kakršnih koli pojasnil ali argumentov vsakodnevno stisnjeni v kot in potrebujejo pomoč. Jokajo, obupujejo, ker ne vedo, kako naprej. Sama pa sem zmeraj bila in zmeraj bom županja vseh naših občank in občanov. Ne zgolj nekaterih. Zato ne dopuščam nikakršne diskriminacije, brezpravnosti, trpinčenja ali manipulacije. To sem dolžna storiti, tudi zato so mi ljudje zaupali že v tretje.

Zato štejem za svojo poklicno oziroma profesionalno dolžnost, da vse občanke in občane ter vse naše otroke zaščitim pred brezpravnim ravnanjem, ki ga našim osnovnim šolam narekuje režimska politika. Verjamem namreč, da naša ravnateljica, ki je doslej zgledno in zakonito vodila vzgojno-izobraževalni proces, česa takšnega ne bi nikoli uvedla in izvajala samodejno. Zato sem ji kot županja dolžna nuditi vso podporo, da bo lahko avtonomni šolski prostor učinkovito zavarovala pred vsakršnim posegom v integriteto otok in kršenjem otrokovih pravic.

Prepričana sem, da so enaki tudi interesi vseh staršev, četudi so morda različno misleči, zagotovo pa si nihče med njimi ne želi, da bi bil njegov otrok v šoli zaradi česarkoli diskriminiran ali pa obravnavan v nasprotju s starševskimi pravicami. Vsi mi, ravnateljica, učiteljice in učitelji, starši in jaz kot županja, smo tako na velikanski osebni in poklicni preizkušnji, ali bomo zmogli v tem medijsko ustvarjenem kaosu izluščiti bistveno in poskrbeti za naše otroke na način, da bo šola še naprej ostajala varen prostor za razvoj vseh otrok, ne samo nekaterih.

Samo to sem imela pred očmi, ko sem pisala svoje pismo, namenjeno ne le ravnateljici, ampak vsej naši občinski javnosti – da vsi skupaj sprevidimo, da je v naši državi nekaj zelo zelo narobe in da to ni povezano z zdravjem. Iz vašega pisanja je razvidno, da razmišljate zgolj o covid problematiki, o kateri pa si žal niso edine ne stroke ne politike. Izražam vso spoštovanje zdravstvenemu osebju, ki skrbi za bolne, pa ne le sedaj, ampak tudi pred in po covidu. Nenazadnje je to njihova odgovornost in pristojnost. Moja odgovornost in pristojnost pa je, da naredim vse, kar je v moji moči, da bodo vodstvo in zaposleni na naši osnovni šoli prav vsakemu šoloobveznemu otroku v naši občini nudili povsem enake možnosti razvojnega in učnega napredovanja. In ko sem zaznala, da sporni vladni odloki to ogrožajo, sem bila dolžna na to opozoriti.

Obžalujem, da ste kot svetnice in svetnika zapisali, da za vas »ni pomembno, ali je zapisano v zakonu«. Zame pa je in to ne samo pomembno, ampak zavezujoče. Ne znam si predstavljati, kam bi nas pripeljal tak način dela, ki ga očitno odobravate. Verjetno nazaj v čase, ki se nikakor ne smejo vrniti, v čase, ki smo jih civilizacijsko, kulturno in zavestno prerastli.

Nisem presojevalka zdravstvenih ukrepov, ampak iz položaja, ki ga zasedam, zgolj političnih, kadar ti nimajo pravne podlage, povrhu pa še otežujejo naša življenja. In pri tem tudi od vas pričakujem, da prevzamete odgovornost za vse občanke in občane, ne samo za vaše strankarske kolegice in kolege ali prijateljice in prijatelje. Nikogar ne smemo pustiti samega, nihče ne sme biti izločen, zatiran, stisnjen v kot. Ali pa še huje, noben otrok ne sme biti brez malice in kosila, k čemur našo ravnateljico brezčutno poziva arogantna resorna ministrica.

In zavoljo tega sedaj pozivam tudi vas, da se kot občinske svetnice in svetnika ogradite od kakršne koli politizacije v časih, ko ljudje po nepotrebnem umirajo, tudi zato, ker ne dobijo pravočasne zdravniške oskrbe, ko so otroci izpostavljeni psihičnim stiskam, ko so starši nemočno podvrženi kolesju režima, ki nima in ne zmore dati nobenih odgovorov na naša osnovna vprašanja, ki jih zastavljamo že drugo leto zapored. Na kar pa vi očitno mirno pristajate in to morda celo opravičujete.

A za ignoranco državljank in državljanov ni nikoli nobenega opravičila. Če se mora kdo komu opravičiti, je opravičilo ljudem dolžna dati država in v njenem imenu predvsem Vlada RS. Opravičiti in oddolžiti bi se morala za škodo, povzročeno otrokom in starostnikom, za širjenje nepotrebnega strahu preko medijev, za nedostopnost preizkušeno učinkovitih zdravil, za pogojevanje naših pravic in svobode s cepljenjem in še za marsikaj.

Sama lahko vsak dan s čisto vestjo stopim pred občanke in občane. Moje poslanstvo in moje mesto je vedno bilo in vedno bo, sočutno poskrbeti za dobro vseh ljudi. Upam, da slednje zmorete tudi vi. To je namreč naša skupna naloga, ker so nam ljudje to zaupali.

Lepo pozdravljeni, Polona Kambič, županja"

https://www.radio-odeon.com/novice/kambiceva-ce-se-mora-kdo-opraviciti-je-to-predvsem-vlada/?fbclid=IwAR1-6L3AJLZ41yThj3S8gNOR6Nz-jfFX3SloAfMd8dOQBM6uyPJ2RLrIyVY

*

https://siol.net/novice/slovenija/solski-inspektor-o-samotestiranju-ucencev-vzivo-566543

*

 Po dolgem času se oglašam, v upanju, da med ljudmi zaokrožijo še drugačna sporočila in drugačne interpretacije situacije v kateri smo se znašli starši in naši otroki.

Pritisk, katerega smo deležni te dni je ogromen, nepojmljiv. Breme, neznosno. Nihče, prav nihče ne bi smel biti podvržen prisili in kupovanju pravic svojih otrok.

Situacija v državi postaja brezupna, skrajno zaskrbljujoča in sramotna.

Gluhih ušes, obrnjenih hrbtov in zaprtih vrat; pa je vedno več.

Pri ohranjanju fizičnega aspekta našega zdravja, smo poteptali vse druge. Kot družba tonemo vsakič globlje. Povzročena škoda postaja nepopravljiva.

Najprej, bi želela povedati to, da smo starši Slovenije z novim Odlokom, ki se nanaša na samotestiranje otrok in obveznost nošenja mask; doživeli šok! Tako rekoč, iz danes na jutri smo bili postavljeni pred dejstvo; ali podpis ali šola na daljavo. Hkrati, pa so bili novi ukrepi popolnoma nepričakovani, sama komunikacija oblasti pa agresivna. Staršem, niti ravnatelji niti učitelji niti sam Odlok; ne dopuščajo niti kanček manevrskega prostora za vsaj bolj postopno prilagoditev. Pravzaprav, za prilagoditev otrok starih od 5 let naprej.

Globoko v sebi verjamem in vem, da na račun epidemije prikrajšati otroke šolanja, krivdo pa naprtiti staršem; ni prav. Pritiski so tako iz strani šol kot iz medijev. Staršem nepodpisnikom se očita sugeriranje otrokom in vsiljevanje lastnih prepričanj, brez kakršnihkoli utemeljitev. Starši nepodpisniki, smo prikazani kot sebičneži in neodgovorneži. Ko pa vse kar želimo, je varno in zdravo šolsko okolje. Zdravo; tudi v smislu vrednot, odnosov, bližine in prijateljstev; tako kot fizičnega zdravja. Varno; tudi v smislu zaščite otrok in otrokovih temeljnih pravic, zaščite telesne in duševne nedotakljivosti in celovitosti.

Definicijo šole poznamo. Iz vidika zakona, pa je šola najbolj enostavno in vedno, najprej; pravica in obveznost. Naravnost strašljivo je, ko se kar čez noč oboje nenadoma izniči, prečrta. Staršem in učencem, se pa pokaže tolikšna ignoranca, netoleranca, nepripravljenost prisluhniti in vsaj poskušati razumeti izkazano stisko, dvome, strahove, odpore.

Take stiske, takega pritiska, ki smo ga te dni deležni kot družina, nismo doživeli še nikoli v življenju. Naš 6 letni otrok, prvošolec, je še v torek 16.11. obiskoval pouk in se veselil druženju s prijatelji; v sredo 17.11., pa POGOJA, za vstop v njegov razred ni izpolnjeval! Tako je bil izločen in izoliran do prihoda staršev. Brez kakršnihkoli pojasnil in nadaljnjih navodil šole. Le dobra volja učiteljice razredničarke, da v Google spletni učilnici deli napotke in gradivo za delo od doma; nas loči od tega, da bi ostali popolnoma prepuščeni sami sebi. Odlok teh gradiv in napotkov, namreč ne zagotavlja. Zagotavlja le, da se učenci, ki samotestiranja ne bodo opravljali, v skladu s SKLEPOM ministra, pristojnega za izobraževanje, ki ureja izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo, izobražujejo na daljavo. Sklep ministrice Kustec, nam teh gradiv in navodil ne zagotavlja. Sklep ministrice Kustec, pravi, da se učence, ki se izobražujejo na daljavo, NE OCENJUJE. V prevodu; učenci, ki se bodo šolali na daljavo; se to pravzaprav ne bodo. Saj brez pridobljenih ocen ni uradno pridobljene izobrazbe. Torej tega ne moremo nazivati s “šolanjem na daljavo”, ker to ni. To je zavajanje, manipulacija in totalna diskriminacija in diskreditacija otrok, ki samotestiranja ne izvajajo.

Iz strani šol in ravnateljev ne dobimo jasnih in nedvoumnih odgovorov. Zopet, nam ni zagotovljeno, da bodo otroci sploh lahko izdelali razrede. Zopet, nam ni zagotovljeno, da nam bo posredovano gradivo in napotki za šolanje na daljavo. Odvisni smo od njihove “dobre volje”. Zagotovil ni.

Od te srede naprej, naš popolnoma zdrav otrok, v šolo več ne hodi.

Pravico do šolanja mu nismo odvzeli njegovi starši, pravico mu je odvzel Odlok vlade. Pravico, mu je odvzela ravnateljica Barbara Smrekar, ki se v nagovoru staršem sklicuje na Odlok in izpolnjevanje ukazov. Ki namesto razumevanja in prisluha stiski staršev in otrok, svoj gnev izraža preko medijev. Svojo jezo in nerazumevanje stresa s podajanjem lažnih in zavajajočih izjav širši javnosti. Pravico, mu je odvzela tudi ministrica Simona Kustec, ki s svojimi navodili šolam, povzroči nevzdržnost in kontraproduktivnost.

Medtem, je pa naš otrok prikrajšan šolskega okolja, učnega procesa in družbe sovrstnikov. Medtem, pa naš otrok gleda svoje sošolce na sprehodu iz svojega balkona. Medtem, pa se mi večkrat dnevno ob pogledu na njegovo šolsko torbo in vsakokrat, ko se učiva na daljavo in pojeva angleške pesmice, ulijejo solze. Medtem, pa prekleto boli biti v taki negotovosti in nemoči, nezmožnosti otroku omogočiti vstop v njegovo šolo in nadaljevanje izobraževanja; brez prisile, brez KUPOVANJA NJEGOVIH PRAVIC.

Sprašujem se, ali je sedaj naš boj z epidemijo postal nekaj, kar namesto, da bi reševalo življenja; jih spotoma nekaj % tudi samo uniči? Bomo na račun boja z epidemijo, izgubili pravno državo? Jo sploh še imamo? Se sploh še lahko zanašamo na delovanje le-te? Smo kjerkoli sploh še varni? Je res ogroženo le naše zdravje? “Zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.” V kolikor je cilj Odlokov, ukrepov in splošne družbene naravnanosti; odpraviti le bolezni in napake, hkrati pa zavreči naše duševno in socialno blagostanje; bomo sploh še ZDRAVI? Smo po 2 letih tega boja sploh še zdravi?

Trdim, da ne. Zato soglasja za samotestiranje našega prvošolčka nismo podpisali. Njegovo duševno in socialno blagostanje nismo pripravljeni zavreči. Popolnoma evidentno telesno blagostanje otroka, pa nismo pripravljeni vedno znova in znova, nedeterminirano, dokazovati.

V upanju, na boljše dni! Jasmina Ida FB 22. 11. 2021

*

Kaj kršijo ravnatelji: https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=1020727571822884&id=100016569528742

Jurij Julijan: Učitelji, ravnatelji, vi ki odrekate pravice otrokom, jim odrekate šolanje, jih diskriminirate, izvajate nad njimi pritisk, ki prisiljujete starše v podpisovanje soglasij/nesoglasij.

Vi, ki se zavedate svojih proti Ustavnih ravnanj, zavedate, da izvršujete kazniva dejanja..

Odločitev je vaša, odgovornost je na vas!

Tako Zakon o delovnih Razmerjih, kot Zakon o javnih uslužbencih vam dajeta na izbiro tudi možnost odklonitev izvršitve določenih nalog.

Zakon o delovnih razmerji ZDR-1 določa

34. člen

(upoštevanje delodajalčevih navodil)

(1) Delavec mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

(2) Delavec lahko odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev.

Določila Zakona o javnih uslužbencih -ZJU določajo

ZJU

93. člen

(opravljanje dela)

(1) Javni uslužbenec mora opravljati delo v skladu s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike.

(2) Pravila, ki jih vsebujejo splošni akti organa, morajo biti takšna, da se z njimi zagotavlja opravljanje dela v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo, ter ne smejo vsebovati določb, ki bi presegle ta okvir. Določbe splošnih aktov organa, ki niso v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo, so nične.

94. člen

(opravljanje dela po navodilih in odredbah)

(1) Pri opravljanju dela mora javni uslužbenec upoštevati navodila nadrejenega, razen če po zakonu ni vezan na ravnanje po navodilih nadrejenih oseb.

(2) Javni uslužbenec lahko zahteva pisno odredbo in pisno navodilo, če meni, da je vsebina ustne odredbe ali ustnega navodila nejasna. Na podlagi pisne odredbe in pisnega navodila mora opraviti zahtevano delo oziroma ga opraviti na zahtevan način.

(3) Javni uslužbenec lahko zahteva pisno odredbo in pisno navodilo, če meni, da bi izvršitev ustne odredbe oziroma navodila pomenila protipravno ravnanje oziroma povzročila škodo.

(4) Javni uslužbenec lahko odkloni izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila protipravno ravnanje.

(5) Javni uslužbenec mora odkloniti izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila kaznivo dejanje.

(6) Javni uslužbenec je prost odškodninske in disciplinske odgovornosti, če je storil disciplinsko kršitev oziroma povzročil škodo z izvršitvijo pisne odredbe oziroma navodila nadrejenega, ali z izvršitvijo ustne odredbe, če nadrejeni kljub njegovi pisni zahtevi ni izdal pisne odredbe oziroma navodila.

Iz zapisanega sledi.

Učitelji in ravnatelji imate izbiro. S svojimi protipravnimi ravnanji zavestno posegate v pravice otrok in zavestno izvajate kazniva dejanja. Nihče od vas me ne bo prepričal, da ste tako osebnostno nedozoreli, nepismeni, neinteligentni in pravno neuki, da ne bi razumeli, se ne zavedali svoje odgovornosti.

Z lahkoto bi zavrnili izpolnjevanje zahtev iz Uredbe, se uprli prisili v nezakonita in proti Ustavna ravnanja.

Glede na epidemijo vašega izmikanja in kolektivnega prelaganje odgovornosti (vse pohvale nekaj izjemam) na starše in otroke pa si upam trditi, da niste vredni svojih pozicij.

Imate možnost in dolžnost upreti se, to dolžnost vam daje delovna zakonodaja pa tega ne storite.

Odgovarjali boste za sleherno protipravno ravnanje, sleherno izvršeno kaznivio dejanje!

*

https://maribor24.si/slovenija/ustavno-sodisce-naj-odloci-ali-je-vladni-odlok-samotestiranja-v-solah-ustaven?fbclid=IwAR0cn7qTq6NBNgTTOSGg7PXGA980IfEwClrbIzYupDtZd_-aaoWlrqGipOQ

*

https://pravda.si/post/611725/ustavno-sodisce-bi-moralo-takoj-presojati-pobudo-civilne-iniciative-starsev-za-zascito-otrok?fbclid=IwAR0Vre3_ixjzvZ9VH93At3x4i5umzJDrrxrh-7A-KVRGG5xXHmw0pQJIkcY

*

Še nikoli, kar pomnim, vaši otroci in mladostniki niso bili postavljeni pred takšne preizkušnje in zlorabe, kot so jim danes. Kot učiteljica vsakodnevno opažam vse več stisk otrok in mladostnikov, ki so posledica že tretje šolsko leto prisotnih protikovidnih ukrepov. Z njihovimi težavami se ne srečujem samo jaz, temveč tudi številni moji kolegi na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, ki še imajo posluh za njihove mlade in nedolžne duše. 

Čutimo, kako trpijo vaši najdražji, pri čemer jih vidimo v situacijah, o katerih vam morda niti ne povedo. Zavedni pedagoški delavci se zavedamo učinkov in posledic, ki nenamerno ali namerno delujejo proti naravnemu in socialnemu razvoju mladih, od predšolskih otrok in osnovnošolcev do dijakov in študentov. Do ukrepov, ki jim poleg tega razvoja jemljejo voljo do življenja in jim odrekajo za mlade tako osnovne potrebe, kot so skupnost, vključenost, varnost, raziskovanje in ustvarjalnost. Prav zaradi teh ukrepov so prikrajšani že za drugo leto svoje mladosti, ki za vse, ne glede na starost, predstavlja zelo velik del življenjske poti in zaradi katerih bodo nosili dolgoročne posledice.

Čeprav smo učitelji in starši pogostokrat na različnih bregovih, pa prav skrb in želja po pomoči otrokom in mladostnikom med nami vzpostavlja vse močnejše vezi. Gradi most, preko katerega si izmenjujemo podporo, navdih, energijo in moč, da vztrajamo in našim zakladom omogočimo lepši danes in svetlejši jutri.  

Številni med vami se zavedate, da ti ukrepi niso samo neustavni in protizakoniti. V svojih določilih ne upoštevajo niti pedagoške niti psihološke stroke in delijo celo zdravstveno stroko. So škodljivi in nevarni za otroke in mladino. Porast anksioznosti, depresij in samomorov ter razvrednotenje in razčlovečenje njihovega življenja, so strašljiva dejstva, za katera nam bodo vsem slej ali prej izstavili račun – vsem nam: njihovim vzgojiteljem, učiteljem, profesorjem, staršem, sorodnikom in prijateljem.

Več kot 500 pedagoških delavcev je že dvignilo glavo in s podpisom drugega učiteljskega manifesta izrazilo nestrinjanje z nezakonitimi, neustavnimi in še toliko bolj nestrokovnimi odločbami. V kolikor se zaradi svoje starševske ljubezni in odgovornosti zavzemate za prav, da se vašim otrokom ne bi več dogajale zlorabe in ponižanja, ki vplivajo na njihovo fizično in psihično zdravje, vas vabim, da se seznanite z drugim učiteljskim manifestom. V njem pedagoški delavci opozarjamo na kršitve otrokovih pravic s spremembo učnega okolja, ki je močno okrnjeno in ga, za naše učeče se, odrejajo druge stroke in nekompetentni odločevalci.

Kot mamo, očeta, skrbnika, sorodnika katerega koli od učečih se otrok in mladostnikov vas ob tej priložnosti z vsem spoštovanjem pozivam, da podprete naš manifest, kar naredite z izpolnitvijo preprostega obrazca na povezavi: https://forms.gle/YyL4VKy9sHmxY1vY8. 

Za podporo se vam iskreno zahvaljujem in verjamem, da bomo skupaj močnejši v naših prizadevanjih za normalizacijo razmer v šoli in družbi ter otrokom in mladostnikom bolj prijazen svet.

Iskren pozdrav,

Renata Filipič, učiteljica kemije

https://glasucitelja.si/drage-mame-in-dragi-ocetje/

https://glasucitelja.si/uciteljski-manifest-2/

*

https://www.zdravadruzba.si/javno-pismo-solski-ministrici/?fbclid=IwAR1zvtFcvt-vdD3a4ynF3yhSpp8sog0656lpd4vJul33tibtEAbjA0niqUs

*

https://www.zdravadruzba.si/moralisticni-poduk-vsem-solskim-inspektoricam-in-inspektorjem-ter-glavnemu-inspektorju-irsss/?fbclid=IwAR1UOzAxZRaClGonx8nF5Ez04xMKKKcy-5rwdBctVbxqlwJrJdlaIHq00Ls

*

https://m.planet-lepote.com/crna-sreda-ustavno-pobudo-je-podprlo-skoraj-7000-starsev/

*

Razredničarko in ravnateljico sem seznanila s pravnim redom: Sin v šoli maske ne bo nosil,ker o tem povemo starši,o čemer je govorila tudi objava v časopisu Delo.Posredovala sem šoli in ravnateljici tri dopise.Zahtevo za opustitev obveznega nošenja mask v šoli za sina,obrazlożen s strani Civilne iniciative pravnikov.(Odgovor ravnateljice je bil,da mora upoštevati Uredbo.)Po pogovoru z razredničarko o prijavljanju otrok na organ,sem razredničarki in ravnateljici poslala dopis,ki pove vse,Argumenti so nanizani; nazadnje govori o tem,da otroci spadajo v posebno ustavno varovano skupino,iz katere uživajo posebno varstvo in nedotakljivost.Da so vsi zaposleni na šoli zavezani Zakonu in Mednarodnim pogodbam o človekovih pravicah in svoboščinah,sopodpisnica je Republika Slovenija in Ustavi, 153.člen,kam spada odlok, vemo, da odlok nima moči zakona, niti ni usklajen z veljavno zakonodajo, zato je ničen.

V avgustu 2020 in sedaj 18.11.2021 sem razredniku, razredničarki in ravnateljici poslala podpisana dopisa,da oba starša najstrože prepovedujeva kakršnokoli poseganje v telo sina,6.,7.razred..Pravica je zapisana v 15.in 35.členu Ustave republike Slovenije.

Da zagotovijo varno bivanjsko in delovno okolje brez možnosti stika s kakršnimi koli ionizirajočimi in drugimi sevanji...pravica zapisana v 72.členu najvišjega pravnega akta,drużbene pogodbe-Ustave republike Slovenije.Gre za kazensko,materialno in moralno odgovornost.

Pri delu na daljavo,ki ga šola zahteva, je sin ravno tako izpostavljen nevarnemu sevanju,ko mora doma sedeti pred računalnikom.

30.9.2021 je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti,začetem na zahtevo Policijskega sindikata Slovenije,Ljubljana,ki ga zastopa Odvetniška družino Pirc Musar&Lemut Strle,o. p. d. o. o.,Ljubljana,na seji 30. septembra 2021 sklenilo:Izvrševanje 10.a člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti,cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS -CoV-2(Uradni list RS,št.147/21,149/21 in 152/21) se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.Na vse pojasnjeno, sem šolo pozvala, da sina pokličejo k pouku v šolo, brez maske,brez testiranja oziroma samotestiranja. Saj je na njihovo zahtevo moral zapustiti šolo.Dodala sem odločbo Ustavnega sodišča št..U-I-79/20 z dne 13.5.2021 Če kdo prepreči izobraževanje,da šolar ne more v razred, nastopi odškodninska odgovornost šole, saj s tem poseže v pravico do svobode izobraževanja kot dela svobode gibanja, v kateri je enkrat že presojalo Ustavno sodišče RS v zadevi U-I-79+20-24 z dne 13.5.2021, ki je pod 73.točko obrazložitve pojasnilo, da se v te pravice na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 39.člena ZNB z izdajanjem odlokom ( Vlade) ne sme posegati.

Enako je šolanje na daljavo očitna kršitev zakonov-o čemer se je 16.9.2021 izpovedalo ustavno sodišče v odločbi https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-8... 16-9-2021, kar pomeni,da ne morejo poslati sina na šolanje na daljavo.

Obrazca, dokumenta, da starša soglašava nisva podpisala in ga v šoli nimajo.

V vsakem primeru, tudi, če upoštevajo vladni odlok v 8.členu, ki govori o samotestiranju, enako kršijo člen 49.ZOFVI, ampak v 4. alineji, ki govori, da je ravnatelj odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, kar obratno pomeni, da ob upoštevanju 8.člena odloka hkrati s kršenjem 3.člena tega istega odloka, ponovno kršijo 49. člen ZOFVI.

Glede na tri dopise, ki sem jih posredovala šoli, na podlagi vseh omenjenih dejstev, ne morem trditi, da bi bilo samotestiranje primerno za sina, glede na varstvo osebnih podatkov pa nedopustno. Ustava RS,38.člen, varstvo osebnih podatkov: Zbiranje,obdelovanje, namen uporabe,nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa ZAKON.

Ne odlok.Odlok določa zlorabo osebnih podatkov za medicinske podatke in zdravstveno stanje posameznika. Osebni zdravstveni podatki so strogo varovani podatki v zakonih RS.Odlok ni zakon, niti ni usklajen z ustavo in drugimi zakoni.

Jožica Sušin FB 7.12. 2021

*

https://www.zdravadruzba.si/javni-starsevski-apel-povezimo-se-v-dobro-vseh-nasih-otrok/?fbclid=IwAR1mtwfVrQrpF3NhN3B2Y6YugJ-MOl13_pG8QD_bMu6yVL6XEBsHiwcx79g

*

*

https://news.sky.com/story/covid-19-impact-of-lockdown-on-childrens-development-will-last-for-years-and-years-12500806

*

https://www.zdravadruzba.si/moralisticni-poduk-vsem-solskim-inspektoricam-in-inspektorjem-ter-glavnemu-inspektorju-irsss/?fbclid=IwAR3cBbDNPYEq0MgfbsXWyxefrxjih0mSBzmcGTYAePJ2lVHpSK47NyUyzfY

*