Koronavirus bo po naravni poti oslabel, zato cepiva niso potrebna, pravi bivši direktor Svetovne zdravstvene organizacije prof. Karol Sikora
Prof. Karol Sikora je povedal, da imajo Britanci več imunosti, kot se je prej mislilo in so zato bolj odporni na koronavirus.
Koronavirus bo lahko sčasoma izginil po naravni poti, zato cepiva ne bodo potrebna, je povedal bivši direktor Svetovne Zdravstvene organizacije (WHO) pri Združenih narodih, potem ko je angleška vlada oznanila, da bo vložila več kot 90 milijonov funtov za center za razvoj cepljenja.
Profesor Karol Sikora, onkolog in strokovni direktor v Rutherford Health, je povedal, da so Bristanci pridobili odpornost in so bolj imuni na COVID-19, kot se je prvotno mislilo.
"Obstaja realna možnost, da bo virus izzvenel po naravni poti, še preden bo razvito kterokoli cepivo", je prof. Karol Sikora dne 16.5. 2020 zapisal na svojem profilu na družbenem omrežju. "Povsod vidimo približno enak vzorec, zato menim, da imamo večjo imunost, kot je bilo prvotno ocenjeno. Potrebno je, da upočasnimo koronavirus, ki bo po vsej verjetnosti sam po sebi izzvenel..."
* * *
Dr. Fauci: Ker je COVID-19 nov koronavirus, smo sprva verjeli, da ga vaše T celice ne bodo mogle zaznati. Predvidevali smo, da bodo T celice našli le pri ljudeh, ki so že imeli COVID-19. Toda nova študija NIAID, objavljena v reviji Science 4. avgusta, nakazuje, da ima do 50 odstotkov ljudi, ki niso bili izpostavljeni koronavirusu, T celice, potrebne za boj proti virusu.
Podobno je nemška študija, objavljena v reviji Nature konec julija, obravnavala 68 zdravih ljudi, ki še niso bili izpostavljeni koronavirusu. Med njimi je imelo 35 odstotkov celic T v krvi, ki so bile potrebne za napad na novi koronavirus SARS CoV-2
* * *
Kje testirajo trenutno najbolj obetavna cepiva?
Več družb trdi, da razvoj cepiva napreduje odlično. Med takšnimi je kitajski gigant Sinovac. Njihovo cepivo naj bi se v zgodnjih fazah testiranja izkazalo za varno in učinkovito. Po poročanju Guardiana začenjajo s tretjo fazo kliničnih testiranj v Braziliji, ki je ena od držav, ki jo je pandemija prizadela najhuje.
V tretji testni fazi v Braziliji pa je že cepivo, plod sodelovanja univerze Oxford in družbe AstraZeneca. To cepivo sicer testirajo tudi v Veliki Britaniji.
Prav tako je v tretji fazi kliničnih testiranj avstralski projekt, ki združuje univerzo v Melbournu in raziskovalno ustanovo Murdoch Children’s Research Institute. Tukaj proti covidu-19 testirajo skoraj 100 let staro cepivo proti tuberkulozi. Ne gre torej za cepivo, razvito z namenom boja proti covidu-19, ampak preverjajo, ali bi morda z njim vseeno dosegli odziv organizma, ki bi zaščitil tudi pred covidom-19.
Na Kitajskem cepivo razvija še ekipa družbe CanSino Biologics in Inštituta za biotehnologijo v Pekingu. Gre za izobraževalno ustanovo, ki je blizu kitajski vojski. Viri trdijo, da je bila druga faza kliničnih testiranj več kot uspešna, čeprav uradno rezultati študije (še) niso bili objavljeni. Gre pa za prvo cepivo proti covidu-19, ki so ga že odobrili za uporabo v vojski, ni pa znano, kako široko bo uporabljano.
Številni z zanimanjem spremljajo projekt Moderna/NIAID. In to iz več razlogov. Prvič zato, ker bi bilo to prvo cepivo proizvajalca Moderna, drugič pa zato, ker gre za cepivo, ki deluje po principu, ki ga doslej pri cepivih proti nalezljivim boleznim niso uporabili še nikoli, razvijalci pa menijo, da je ena njegovih glavnih prednosti tudi v tem, da bi bila masovna proizvodnja enostavnejša kot v primeru tradicionalnih cepiv.
May 19, 2020
