Poplava na reki Muri avgusta 2005 - 4.3.1 VPLIVNI DEL - NOTRANJA MURA (samo slovenska)
Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri mostu čez Muro (Radenci – Petanjci) v večernih urah, približno ob 20.00 uri (22. 8. 2005) z višino 540 cm in pretokom ca. 1300 m3/s (v.p. Petanjci). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20.
Mura - danes in jutri
Poplava na Muri 2005

Ponedeljek, 29. Oktober 2018 ob 18:09

Odpri galerijo

Fotografija 16: Mura v Petanjcih / h-max= 530 cm

Notranja MURA

Občina Radenci

Radenska občina leži na desnem bregu reke (Prlekija). Pokriva ca. 8,3 km rečnega toka. V tem delu se začne široko inundacijsko območje, kjer ima Mura prostor za razlivanje. Inundacija jo obkroža vse do Drave. Občina ima pri Muri ca. 2,0 km nasipov. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

				Fotografija 13: Mura v Radencih / 22.8.2005, ob 13 uri

Fotografija 13: Mura v Radencih / 22.8.2005, ob 13 uri

Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri mostu čez Muro (Radenci – Petanjci) v večernih urah, približno ob 20.00 uri (22. 8. 2005) z višino 540 cm in pretokom ca. 1300 m3/s (v.p. Petanjci). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogroženih sta bili predvsem dve območji: mesto Radenci (čistilna naprava) in Hrastje Mota (stanovanjski objekti, gospodarski objekti). Zelo velikih problemov ni bilo, saj ima ta del ugodno konfiguracijo terena tako, da visoka voda ne doseže naselij, razen Radencev in Hrastje Mote.

				Fotografija 14: Mura v Radencih / h-max= 540 cm

Fotografija 14: Mura v Radencih / h-max= 540 cm

Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo.

S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 78 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 17 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Radenci pred poplavami na Muri je ca. HQ 25 – HQ 30.

Občina Tišina
Občina Tišina je prva, ki leži pretežno na levem bregu reke (Prekmurje). Pokriva ca. 7,1 km rečnega toka. V tem delu se, prav tako kot v Radencih začne inundacijsko območje, ki je zaključeno z visoko vodnimi nasipi (delno betonski zid), dolžine ca. 7,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja v tej občini.

				Fotografija 15: Mura v Petanjcih / 22.8.2005, ob 13.00 uri

Fotografija 15: Mura v Petanjcih / 22.8.2005, ob 13.00 uri

Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri mostu čez Muro (Radenci – Petanjci) v večernih urah, približno ob 20.00 uri (22. 8. 2005) z višino 540 cm in pretokom ca. 1300 m3/s (v.p. Petanjci). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila predvsem štiri območja: Murski Petrovci, Gornji Petanjci, Srednji Petanjci in Dolnji Petanjci. V večini primerov je šlo za pronicanje vode skozi visoko- vodni nasip. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (predvsem kakovost in delno tudi višina).

				Fotografija 16: Mura v Petanjcih / h-max= 530 cm

Fotografija 16: Mura v Petanjcih / h-max= 530 cm

Zaradi visokega vodostaja je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili porušitev varovalnih nasipov in posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 125 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 30 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Tišina pred poplavami na Muri je med HQ 15 do HQ 20.

Mestna občina Murska Sobota

Občina Murska Sobota leži pretežno na levem bregu reke (Prekmurje). Pokriva ca. 3,1 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, kjer ima Mura prostor za razlivanje. Ta prostor je zaključen z visoko vodnimi nasipi dolžine ca. 5,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

				Fotografija 17: Mura pri Bakovcih / 22.8.2005, ob 13.00 uri

Fotografija 17: Mura pri Bakovcih / 22.8.2005, ob 13.00 uri

Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri Krogu (Brod), v nočnih urah med 1.00 in 2.00 uro (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20.

V tej občini so višine visoko vodnih nasipov dokaj ugodne tako, da ob tej poplavi ni bilo večjih težav. Seveda je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja. Vendar so bolj opazovali, saj ni bilo potreb po večjih intervencijah.

				Fotografija 18: Mura pri Krogu / 22.8.2005, ob 17.30 uri

Fotografija 18: Mura pri Krogu / 22.8.2005, ob 17.30 uri

V intervenciji je sodelovalo 142 ljudi. Kljub manjši ogroženosti ob poplavi je vseeno nastala škoda v višini ca. 1,5 mio. SIT.
Ocenjena varnost v občini Murska Sobota pred poplavami na Muri je med ca HQ 25 in HQ 30.

Občina Križevci

Križevska občina leži na desnem bregu Mure. Ta občina nima direktnega stika z reko Muro, saj je njeno najbližje zemljišče oddaljeno od struge ca. 300 m. Vendar pa ima na svojem zemljišču zgrajene visoko vodne nasipe, s katerimi pokrivajo ca. 1,9 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje. Zunanji rob tega prostora varujejo visoko vodni nasipi dolžine ca. 1,7 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri Vučji vasi v zgodnjih jutranjih urah ob ca. 2.00 uri (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogroženo je bilo predvsem območje Vučje vasi, kjer se je pojavilo precejanje in prelivanje vode čez nasip. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, lokacija, višina).

				Fotografija 19: Mura pri Vučji vasi - prelivanje

Fotografija 19: Mura pri Vučji vasi - prelivanje

Bil je aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo.

S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili porušitev nasipa v Vučji vasi in posledično hujše poplave svoji in sosednjih občinah. V intervenciji je sodelovalo 35 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 1 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Križevci pred poplavami na Muri je med ca. HQ 10 in HQ 15.

				Fotografija 20: Mura pri Vučji vasi - pronicanje

Fotografija 20: Mura pri Vučji vasi - pronicanje

Od te občine dol vodno so se zaradi neugodne konfiguracije terena in slabe izbire lokacije graditve nasipov, začele velike težave tudi na desnem bregu Mure.

Občina Veržej

Veržejska občina je tretja, ki leži na desnem bregu notranje Mure. Pokriva ca. 5,2 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, kjer ima voda prostor za razlivanje. Zunanji rob tega prostora varujejo visoko vodni nasipi dolžine ca. 7,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

				Fotografija 21: Mura pri Veržeju / 23.8.2005

Fotografija 21: Mura pri Veržeju / 23.8.2005

Konica visoko vodnega vala je dosegla most čez Muro (Veržej – Dokležovje), v jutranjih urah ob ca. 3.00 uri (23. 8. 2005) z višino 110 cm na merilni lati pri nasipu. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogroženi sta bili predvsem dve območji: Bunčani dvakrat in Veržej. Prihajalo je do precejanja in prelivanja vode čez nasipe. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, lokacija, višina), zato je imela ta občina velike težave pri varovanju nasipov. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo.

				Fotografija 22: Mura Veržej / h-max= 110 cm

Fotografija 22: Mura Veržej / h-max= 110 cm

S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili preliv in porušitev nasipov ter posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 70 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 15 mio. SIT.

Ocenjena varnost v občini Veržej pred poplavami na Muri je ca. HQ 10 – HQ 15.

Občina Beltinci
Naslednja občina, ki leži ob Muri, je občina Beltinci. Nahaja se na levem bregu. Pokriva ca. 9,5 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, ki je zaključeno z visoko vodnimi nasipi dolžine ca. 8,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

				Fotografija 23: Mura v Dokležovju / 23.8.2005, ob 10 uri

Fotografija 23: Mura v Dokležovju / 23.8.2005, ob 10 uri

Konica visoko vodnega vala je dosegla most čez Muro (Veržej – Dokležovje) v jutranjih urah ob ca. 3.00 uri (23. 8. 2005) z višino 180 cm na merilni lati pri Dokležovju. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila naslednja območja: Dokležovje trikrat, Nemščak in Melinci. Prihajalo je do precejanja in prelivanja vode čez nasipe. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, lokacija, višina). Inundacijsko območje seka cestna povezava med Veržejem in Dokležovjem.

				Fotografija 24: Mura Inundacija Dokležovje / h-max= 180 cm

Fotografija 24: Mura Inundacija Dokležovje / h-max= 180 cm

Ugotovljeno je bilo, da so cesto ob rekonstrukciji leta 1998 neustrezno projektirali, tako da cesta zadržuje vodo in s tem ogroža predvsem naselje Dokležovje. Potrebno bo podati idejne rešitve za sanacijo cestne povezave. Razen tega niso pravilno delovale zaklopke na nasipih, zato je imela ta občina zelo velike težave pri obrambi pred poplavo. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili preliv in porušitev nasipov ter posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 280 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 25 mio. SIT.

Ocenjena varnost v občini Beltinci pred poplavami na Muri je ca. HQ 10 – HQ 15.

Občina Ljutomer

Ljutomerska občina je četrta, ki leži na desnem bregu notranje Mure. Pokriva ca. 7,1 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, kjer ima reka prostor za razlivanje. Zunanji rob tega prostora omejujejo visoko vodni nasipi, dolžine ca. 4,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

				Fotografija 25: Mura  v občini Ljutomer

Fotografija 25: Mura v občini Ljutomer

Konica visoko vodnega vala je dosegla Krapje v jutranjih urah ob ca. 5.00 uri (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20.

Ogrožena so bila predvsem tri območja: Zgornje Krapje, Spodnje Krapje in Mota. Prihajalo je do precejanja in prelivanja vode čez nasipe, dodaten problem so predstavljale slabo vzdrževane žabje zaklopke. Pokazalo se je, da je visoko vodna zaščita zgrajena neustrezno (kakovost, lokacija, višina), zato je imela tudi ta občina velike težave, da se je ubranila pred katastrofalno poplavo.

				Fotografija 26: Mura v Spodnjem. Krapju

Fotografija 26: Mura v Spodnjem. Krapju

Zaradi tega je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo.

S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili preliv in porušitev nasipov ter posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 200 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 29 mio. SIT.

Ocenjena varnost v občini Ljutomer pred poplavami na Muri je ca. HQ 15.

Občina Razkrižje
Občina Razkrižje je zadnja v Sloveniji, ki leži ob desnem bregu Mure. Pokriva ca. 4,3 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, ki se konča ob sotočju Mure in Ščavnice. Zunanji rob tega prostora varujejo visoko vodni nasipi dolžine ca. 3,4 km. Do HQ 2 (750 m3/s) Mura ne ogroža, nad to vrednostjo zalije cestno povezavo med Razkrižjem in Bistrico.

				Fotografija 27: Mura pri Razkrižju / 23.8.2005

Fotografija 27: Mura pri Razkrižju / 23.8.2005

Konica visoko vodnega vala je dosegla most čez Muro (Razkrižje - Bistrica), v jutranjih urah ob ca. 9.00 uri (23. 8. 2005) z višino 180 cm na merilni lati pri nasipu v Razkrižju. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila naslednja območja: Razkrižje dvakrat, Gibina, Veščica in cestna povezava Razkrižje - Bistrica. Zaradi slabega stanja nasipov je prihajalo predvsem do precejanja vode. Pri Gibini je Mura začela spodjedati brežino (nevarnost porušitve objektov). Dodaten problem predstavlja sotočje Mure in Ščavnice. Zaradi neustreznih vodo gradbenih posegov, je začela Mura čez strugo Ščavnice poplavljati Razkrižje in Veščico.

				Fotografija 28: Poplavljeno Razkrižje / h-max= 180 cm

Fotografija 28: Poplavljeno Razkrižje / h-max= 180 cm

Poseben problem je tudi cestna povezava Razkrižje - Bistrica, ki poteka čez poplavno območje in jo Mura že pri HQ2 (Q 750 m3/s) poplavi, tako da je cesto potrebno zapreti. Tudi v tej občini se je pokazalo, da je visokovodna zaščita zgrajena neustrezno (kakovost, lokacija, višina), zato se je občina le s težavo izognila veliki katastrofi. Prav tako je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ delno preprečili poplavo. V intervenciji je sodelovalo 59 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 16 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Razkrižje pred poplavami na Muri je ca. HQ 10 – HQ 15.

Občina Črenšovci
Občina Črenšovci se nahaja na levem bregu Mure. Pokriva ca. 9,4 km rečnega toka. Občina delno (ca. 600 m) že leži na slovensko- hrvaški meji. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje. Zunanji rob tega prostora omejujejo visokovodni nasipi dolžine ca. 9,6 km. Do HQ 2 (750 m3/s) Mura ne ogroža, nad to vrednostjo pa zalije cestno povezavo z Razkrižjem.

				Fotografija 29: Cestna povezava Bistrica – Razkrižje<br>/ 23.8.2005

Fotografija 29: Cestna povezava Bistrica – Razkrižje / 23.8.2005

Konica visokovodnega vala je dosegla most čez Muro (Razkrižje - Bistrica), v jutranjih urah ob ca. 9.00 uri (23. 8. 2005) z višino 175 cm na merilni lati pri nasipu v Bistrici. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20.

				Fotografija 30: Mura Bistrica / 23.8.2005

Fotografija 30: Mura Bistrica / 23.8.2005

Ogrožena območja so bila: Bistrica trikrat, most čez Muro (Razkrižje-Bistrica) in plinovod. Zaradi slabega stanja nasipov je prihajalo predvsem do precejanja vode. Poseben problem je predstavljala mostna konstrukcija, ki je maksimalno sposobna prevajati 30 letno vodo (HQ 30), medtem ko bi po standardih morala prevajati 100 letno vodo (HQ 100). Dodaten problem je predstavljal plinovod, ki je speljan pod mostom in je obstajala nevarnost poškodbe tega plinovoda. (Potrebno bo podati idejne rešitve za sanacijo cestne povezave med Razkrižjem in Bistrico). Zaradi tega je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo in skrajnimi napori so gasilci in CZ preprečili poplavo večjih dimenzij. V intervenciji je sodelovalo 400 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 25 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Črenšovci pred poplavami na Muri je ca. HQ 15.

Občina Lendava
Lendavska občina leži pretežno na levem bregu Mure (Prekmurje), medtem ko desni breg v večini predstavlja Hrvaško (Medžimurje). Občina pokriva največji del ca. 31 km Mure v Sloveniji. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, ki je varovano z visoko vodnimi nasipi v skupni dolžini ca. 15,8 km.

				Fotografija 31: Mura pri Hotizi / 23.8.2005

Fotografija 31: Mura pri Hotizi / 23.8.2005

Konica visoko vodnega vala je prispela na Hotizo okrog 12.00 ure (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20 – HQ 25.

Najbolj ogrožena so bila območja Hotize, Kota, Gaberja, Petišovec in Benice. Zaradi zelo slabega stanja nasipov je prihajalo do precejanja in prelivanja vode. Poseben problem predstavlja nerešeno lastništvo (k.o. Hrvaška) nad nasipi pri Hotizi, ki ne omogočajo sanacije obstoječih nasipov. Ob pogledu na stanje poplavne varnosti na slovenski Muri se samo po sebi postavi vprašanje, ali ni ta lastniška nejasnost le izgovor.

				Fotografija 32: Mura na meji s Hrvaško / 23.8.2005

Fotografija 32: Mura na meji s Hrvaško / 23.8.2005

Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja. Pri vseh aktivnostih je sodelovalo okrog 1.000 gasilcev in prostovoljcev, pomagat so prišli tudi iz madžarskega Lentija. Preprečili so porušitev nasipov in pogubne poplave. Ob utrjevanju nasipov je žal utonil domačin.

Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 63 mio. SIT.

Ocenjena varnost v občini Lendava pred poplavami na Muri je med ca. HQ 10 in HQ 15.

V Sloveniji je Mura v dvanajstih občinah zalila ca. 6.500 ha veliko površino (poplavne površine), sestavljeno večinoma iz murskega gozda. Te površine so omejene z visoko vodnimi nasipi skupne dolžine ca. 68,5 km, ki so tokrat komajda vzdržali poplavno vodo, čeprav je ta dosegla le ca. HQ 20. Maksimum visoko vodnega vala je potreboval ca. 40h (s povprečno hitrostjo 2,3 km/h), da je prepotoval slovensko ozemlje. Potovanje poplavnega vala čez Slovenijo je prikazano v prilogi 2.

Delitev Mure po občinah je prikazana v tabeli 3.

				Tabela 3: Pregled dejanskega stanja poplavne ogroženosti ˝obmurskih občin˝.			Tabela 3: Pregled dejanskega stanja poplavne ogroženosti ˝obmurskih občin˝.

Iz tabele 3 je razvidno, da je Mura najmanj ogrožala mejni odsek z Avstrijo, kjer so bile le štiri kritične točke. Največ kritičnih točk je bilo na notranji Muri (29), kjer je bilo tudi največ ogroženih vasi (23).

Največ škode je Mura povzročila v občini Lendava 63 mio. SIT.
Pri obrambi pred poplavo je v Pomurju sodelovalo 5.300 ljudi, porabljenih je bilo ca. 60.000 vreč in 1.935 m3 peska.
Visoko vodni val avgusta 2005 je eden izmed najvišjih zabeleženih v slovenskem toku Mure.

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 2. Mar 2019 at 15:20

4367 ogledov

Javna izjava ob podajanju javnega sporočila 100 kvazi znanstvenikov
V preteklem letu smo organizirali strokovni posvet v Murski Soboti z namenom koriščenja vodotoka Mure za omogočanje namakanja in tudi oskrbo s pitno vodo. Na naši spletni strani »rekamura.si » so predstavljena vsa izvedena predavanja, tudi podatek, da je Mura krajša po slovenski dolžini za 7 km zaradi melioracijskih del. Istočasno razpolagamo tudi z informacijo, da je na avstrijski strani na vodotoku Mure zgrajenih 35 objektov ( HE ). Na spletni strani je tudi predavanje o podnebnih spremembah katere prihajajo v Prekmursko regijo. In sedaj »Kvazi« znanstveniki vztrajajo na ohranjanju biotopa Mure v takšnem stanju, kakršen je danes. Torej vztrajajo na spremembi reke Mura v hudournik Mura z vsemi posledicami, kakršne prinašajo takšne spremembe. Znanstveniki so spregledali, da niso nič naredili ob gradnji elektrarniških objektih na svojem delu Mure, želijo pa preprečevati tovrstno gradnjo v Sloveniji. Državam, katere no bodo proizvedle dovolj energije iz OVE se bliža plačevanje »zelene takse«, katera bo obremenjevala državni proračun. Avstrijci proizvedejo dovolj OVE energije in čakajo na napake južne sosede, da jim bo naložena takšna kazen !! Papirni tiger v obliki 100 znanstvenikov grozi brez utemeljenih strokovnih podlag in je takšen zapis videti samo, kot bevskanje brez kakršnekoli podlage.   Božo Dukić ZENS   PS Še enkrat predlagamo ogled spletne strani »rekamura.si«  

Thu, 10. Jan 2019 at 14:55

4148 ogledov

Kmečki glas: Mura - vez pomurske prihodnosti
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Društvo Alpe Adria Green (AAG), mednarodna nevladna organizacij za varstvo okolja in narave, sta v Murski Soboti pripravila strokovni posvet o možnostih izrabe vode iz reke Mure za namakanje na eni in vodo - oskrbo na drugi strani. Okoljevarstveni aktivisti, ki ne prihajajo samo iz domače pokrajine in so združeni v Zvezo društev Moja Mura, so strokovno srečanje razumeli kot še en korak za poskus izkoriščanja vodotoka Mure v energetske namene, čeprav predavatelji tega niti z eno samo besedo niso omenili niti v referatih niti v razpravah. Kulturam na poljedelskih površinah v prekmurski ravnici, tudi v neposredni bližini reke Mure, iz leta v leto vse bolj očitno primanjkuje vode zaradi vročinskih valov in pomanjkanja padavin. Reka pa se je zaradi številnih melioracijskih posegov spremenila v hudourniško, zaradi česar se nezadržno znižuje njena gladina kot tudi podtalnica sama. To sta na posvetu ponovila mag. Katja Damij in Božo Dukić, predstavnica ZENS in tajnik. DEJSTVA V oceni podnebnih sprememb v Sloveniji do konca tega stoletja je Renato Bertalanič z Agencije RS za okolje zbranim predstavil optimistični, zmerno optimistični in pesimistični scenarij. Do konca stoletja naj bi se temperatura pri nas dvignila od 1 do 6 °C, kar zadeva padavin, pa naj bi se na letni ravni povečale od 20 pa vse do 60 %, vendar bodo neenakomerno razporejene (največ jih bo jeseni in pozimi), enako bo z njihovo intenzivnostjo. Najbolj na udaru naj bi bila vzhodna Slovenija. V geomorfoloških spremembah toka reke Mure kot posledice človeških posegov (prvi so se začeli že v času Avstro-Ogrske, torej v drugi polovici 19. stoletja) paje Aljaž Lesjak (Geofoto Slovenska Bistrica) povedal, da je bil nekoč zelo razvejan vodotok Mure širok tudi do 1,2 kilometra, z regulacijami v eno strugo pa je danes vsega od 60 do 80 metrov. Zaradi tega se je na slovenskih tleh skrajšala tudi skupna dolžina Mure s 70 na 61 kilometrov! Ker je po zadnjih posegih struga reke Mure dobila podobo ravnega kanala, se zaradi globinske erozije vse bolj poglablja oziroma niža nivo gladine vode. Od leta 1974 do danes naj bi se rečno dno poglobilo za kar 60 cm.Da nov, enotni sistem oskrbe s pitno vodo prinaša lažje obvladovanje tveganj,varnejšo oskrbo in manjše omejitve v prostoru, zaledje vodovarstvenih območij(VVO) pa bo lažje nadzorovano, pa je povedal Timotej Pepelnik (Geološki zavodLjubljana) v prispevku o gradnji t. i. pomurskega vodovoda, ki zajema vseh27 pomurskih občin in vključuje 52 vodnih virov. DVIG PODTALNICE IN ZAPOLNITEV MURINIH MEANDROVDanijel Magajna iz Solkana, ki ima dolgoletne izkušnje na področju gradbeništva, konstruktorstva in energetike, na vprašanje, zakaj se nenehno niža dno reke, pravi, da odkar je Mura v Avstriji z jezovi energetsko vedno bolj izkoriščena (tam je zgrajenih že več kot 20 hidroelektrarn), se za temi jezovi nabira ves prod, ki ga je reka prej nosila k nam. Sedaj pa deroča Mura prod trga iz struge pri nas, s čimer se vse bolj poglablja.Pri vsakem povečanju pretokov se iz dna in bregov trgajo vedno drobnejši deli prodnih nanosov. Tudi nivo podtalnice je vedno nižji in tokovi podtalnice so vedno hitrejši, ker so kanalčki (podzemne kapilare) vse bolj strmi. Zato je rodovitna žitnica Slovenije vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je manj vode, zato je nujen dvig podtalnice in vrnitev vode v njene »divje« meandre, česar brez sonaravno grajenih jezov ne bo. NAMAKANJE IZ NAMENSKEGA KANALA Eno od zelo realnih rešitev, da pomurska polja ne bodo več žejna, je podal Uroš Jarc (HSE Invest Maribor). Predstavil je zanimivo 53,77 kilometra dolgo namakalno strugo Mura–Mokoš– Dobel–Črnec–Ledava–Krka–Mura. V večini gre za že obstoječe struge, ki jih bo treba samo povezati in poglobiti. Voda iz namakalne struge s pretokom 7 m3 na sekundo bi omogočila kar 7000 hektarjev namakalnih površin. Namakalni kanal naj bi z vodo iz Mure»polnili« pri Petanjcih, končal pa naj bi se na mestu, kjer se Krka v lendavskemkotu izliva v Muro. Dno korita namakalne struge bi bilo široko 2 metra in prav toliko globoko. A brez povečanja pretočnosti profilov ne bo šlo. Za povezavo obstoječih vodotokov in izdelavo 4,3 km dolgega napajalnega kanala Petanjci–Gradišče, kjer naj bi bilo tudi prvo odvzemno mesto za namakanje, bi bilo treba na novo izkopati 27 km kanalov.Namakalni kanal naj bi bil razdeljen v sedem različno dolgih odsekov: najkrajšimed krajema Gradišče in Murski Črnci naj bi meril vsega 1,19 km, najdaljši Črnec pa kar 19,38 km. KMETIJSTVA BREZ NAMAKANJA NE BO! Miran Torič s KGZ Murska Sobota je med možnostmi, od kod vzeti vodo za namakanje v kmetijstvu, prišel do zaključka, da je najprimernejša voda iz Mure, katere je tudi v zadostnih količinah. Zaradi nizke podtalnice in neprimernih voda iz pomurskih akumulacijskih jezer (Hodoš, Ledavsko, Bukovniško, Negovsko, Blaguško in Gajševsko jezero), ki so zamuljena, s premajhnim volumnom in preveč oddaljena od kmetijskih zemljišč, je voda iz Mure, ki ima snežni rečni režim, edina sprejemljiva. A z namakanjem je mogoče doseči dobre rezultate samo ob upoštevanju in izvajanju vse razpoložljive agrotehnike. Z nepravilno izbiro termina in načina na makanja namreč na poljedelskih kulturah lahko naredimo tudi škodo. Ovira za te sisteme so tudi večletni postopki za ureditev potrebne dokumentacije. Branko Virag iz Panvite pozdravlja idejo o vodi, ki bi iz reke Mure prek namakalnih kanalov prispela med suha prekmurska polja. Poudaril je še, da so v Panviti za urejanje dokumentacije za lastna namakalna sistema na 830 hektarjih porabili osem let. A namakanja brez vodnega vira ni in edina, ki to lahko to v velikem obsegu omogoči, je reka Mura. Branko Virag: »Če bomo v naslednjih 50 letih na pomurskih poljih še želeli pridelovati hrano, bomo morali zaradi dviga temperatur in pomanjkanja padavin v času glavne vegetacije namakati. V nasprotnem bomo vse bolj odvisni od hrane iz tujine. Te pa si ne želimo, saj ne vemo, pod kakšnimi pogoji je pridelana.« POMISLEKI ALI ŠE KAJ VEČ? V razpravi so bili s strani članov Moja Mura izraženi številni pomisleki na račun(ne)dotakljivosti reke Mure. Na vprašanje Sonje Kolbl s Cvena, ki se med drugim ukvarja tudi s kmetijstvom in dopolnilno dejavnostjo, ali je mogoče namakalni sistem zgraditi brez hidroelektrarn, je bilo nedvoumno rečeno, da vsekakor. Torej hidroelektrarne niso pogoj za izgradnjo namakalne struge. Milan Rus s Krapja je imel v zvezi s smiselnostjo namakanja v segmentu siromašenja (spiranja) tanke rodovitne plasti in s tem prodiranja pesticidov in drugih zdravju škodljivih elementov v podtalnico veliko pomislekov. Prepričan namreč je, da bo svet ob Muri dolgoročno na preizkušnji pri zagotavljanju zdrave pitne vode.Zvonko Križanič iz Hrastja – Mote pa je prepričan, da bi z zgrajenimi pragoviali z velikimi skalami v rečni strugi upočasnili tok Mure ter sprožili razlivanjevode po njenih suhih rokavih. S spreminjanjem Mure kot kanala v razvejano reko bi odločilno prispevali k dvigu podtalnice, preprečili pa bi tudi njeno poglabljanje oziroma odnašanje proda na Hrvaško.Božo Dukić je dodal, da sta energetska in prehranska neodvisnost med sabo povezani ter da slovenska javnost ne more razumeti, da imajo kmetje ob vodnati Muri sušo.

Sun, 9. Dec 2018 at 20:42

5243 ogledov

Mnenje prof. dr. Peter Novaka o reki Muri. Tujci se vpletajo v naše energetske že od jedrske elektrarne naprej!
Spoštovani, Bil sem med prvimi, ki so doživeli protest proti elektrarnam na Muri, še v času socializma IN TO Z GROŽNJAMI S HLADNIM OROŽJEM. Nikoli niso bile HE na Muri mišljene samo kot energetski objekti, ampak vedno v dvojni vlogi, tudi za vzdrževanje podtalnice in namakanje.  Tako g. Magajne in g. Duhovnik imata vsak po svoje prav, samo da g. Magajne morda  ne pozna projektov.. Če se dobro spomnim, so bili že prvotni nasipi mišljeni v višini največ 6 m, kar je višina spodnjih vej topolov, ki rastejo ob reki. Pri tem bi male struge, rokavi, ki so sedaj ob reki ostale, kot lovilci puščanja (morebitnega) nasipov. Narava BI OSTALA V BISTVU NEOKRNJENA, STRUGA PA SE NEBI VEČ POGLABLJALA. Oblikovanje krajine ob Muri z vsemi predvidenimi ukrepi bi lahko bila vzpodbuda za številne stroke, kako uporabiti eksergijo reke in izboljšati krajino. Pozabljamo, da varovanje narave ni mogoče, ker se narava sama stalno spreminja. Lahko pa v njej pametno gospodarimo in se prilagajamo pričakovanim podnebnim in drugim naravnim spremembam (management and improvement of natural resources). Da se tujci vpletajo v naše energetske zadeve je jasno že od jedrske elektrarne naprej. Ko je pokojni koroški glavar Haider zahteval ustavitev naše JE na sestanku v Železni Kapli, sem mu rekel le en stavek: ko boste dosegli zaprtje JE v Švici, ki neposredno ogrožajo prebivalstvo Vorarlberga, bomo mi v naslednji uri ustavili tudi našo. Zadeva je šla tedaj takoj z dnevnega reda. Podobno je sedaj. Ko pridejo kolegi ekologi iz Avstrije ohranjat našo naravo, jih je potrebno opozoriti na enakovrednost kakovosti narave. Ko bodo oni porušili svojih nekaj deset HE na Muri, tudi mi ne bomo gradili nobene. Do tedaj, pa naj ostanejo doma in pustijo, da mi urejamo stvari doma v skladu z našimi potrebami in koristmi vsega prebivalstva. Predolgo se ukvarjam z gospodarjenjem in varovanjem okolja, da ne bi znal ločiti plev od semena. Mislim, da tudi g. Plut nima prav, ko v današnjem Delu piše o okolju in nudi svoje poglede glede na MURO, Šoštanj, vetrnice, itd. V Sloveniji potrebujemo resno razpravo o prehodu v nov eksergetski sistem na osnovi OVE. Ko bomo dali vse karte na mizo in bo vsak lahko pokazal, kaj je dolgoročno za Slovenijo najboljša rešitev (če izvzamem odhod Slovencev iz tega ozemlja, da bi ga ohranili neokrnjenega - ne vem za koga) in, ko bomo imeli na mizi tudi letne stroške za tak prehod, potem bo odločitev lahka. Po mojih izračunih potrebujemo za nadomestitev eksergije (koristne energije), ki jo potrebujemo samo za gretje in hlajenje stavb, cca 400 mio€/leto skozi 30 let, da dosežemo 85% zmanjšanje izpustov. Ker so letne subvencije fosilnim gorivom trenutno v Sloveniji okoli 132 mio€ in, ker ima podnebni sklad tudi okoli 100 mio pričakovanega prihodka, nam torej manjka samo še 170 mio €/leto za reševanje široke rabe (in pri tem nisem štel stroškov za obnovo stavb, nakup TČ, novih kotlov na biomaso, ne prometa , ne industrije. Toliko, da ne bi govorili na pamet. Prehod na OVE pomeni celovito preobrazbo družbe in družbenih odnosov. O tem govore številni znanstveniki po svetu že nekaj let. In še nekaj. Predsednik Pahor je v Katovicah obljubil, da bo Slovenija zmanjšala emisije do 2050 za 85%, kar je prav, zanima me le, ali bo in kdaj predlagal tudi potrebne ukrepe in prevzel odgovornost za realizacijo – morda na način, kot pri TEŠ 6?. Lep pozdrav vsem, Prof. Dr. Peter Novak Dolgoletni član Sveta za varstvo okolja RS, bivši podpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski okoljski agenciji

Sat, 8. Dec 2018 at 11:32

5992 ogledov

Muri se ne piše nič kaj dobrega. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Muri se ne piše nič kaj dobrega. Lotili so se je namreč ekologi. Ti niso strokovnjaki za urejanje rek. Mura je kar velika reka z velikim nihanjem vodostaja in takrat, ko prevaja znatne vodne količine, utegne biti hudo nevarna. Tega se ekologi ne zavedajo in zato postaja Mura vse bolj nevarna. Najprej je potrebno ugotoviti, da je ob poteku v Prekurju Mura regulirana in nima več naravnega toka. Ob regulaciji so bili posekani naravni meandri, ki so upočasnjevali rečni tok, s tem zmanjšali njeno prodonosnost in ohranjali niveleto dna. Z regulacijo se je povečala hitrost vodnega toka in seveda tudi povečal transport materiala in spodjedanje dna. Poplava na Muri, l. 2005 Kljub regulacijskim posegom je reka še nadalje poplavljala, zato so širše rečno območje obdali z obrambnimi nasipi, ki pa jih še povišujejo in s tem povečujejo poplavno nevarnost. Ta se povečuje zaradi popolnoma nestokovnega in neresnega načela ekologov, da je potrebno rastlinje med nasipoma poponoma zaščititi in zato niso dovoljeni nikakršni posegi na področju znotraj nasipov. Prav ta zahteva je zelo sporna in utegne povzročiti še hude težave, morda celo katastrofo. Znotraj nasipov namreč bujno zarašča gozd. Drevje postaja vse mogočnejše in pretočnost korita znotraj nasipov se vedno bolj zmanjšuje. Resna preveritev pretočnosti korita bi že sedaj pokazala, da korito ni dovolj propustno za večje, maksimalne količine pretoka. Kaj bi se zgodilo v slučaju, da naraste do kakastrofalnega pretoka, ne ve nihče. Laično gledano je rešitev v povišanju nasipov. Poudarjam laično. Ob dvigu vodne gladine zaradi zaraščanja rečnega profila pa ni upoštevana možnost, da zelo visoka voda ob velikem pretoku lahko povzroči rušenje dreves. Kljub svoji mogočnosti, so drevesa vseeno neodprona na vodno silo ob velikih pretokih vode. Kaj lahko jih vodni tok podere in povzroči dodatne zajezitve. Takšne zajezitve pa bodo zanesljivo povzročile rušenje nasipov. Nasipi so že sedaj zelo visoki, ponekod presegajo višino šestih metrov. Vsak hidrolog zna izračunati kakšna energija se sprošča ob tako visoki zajezitvi. Poplava na Muri, l. 2005 Prav rušenje nasipov utegne poplaviti naselja ob nasipih, predvsem na prekmurski strani. Menim, da je opuščanje in skorajda prepoved izgradnje hidorelektrarn na Muri škodljiva odločitev. Z izgradnjo hodroelekrarn bi lahko varno ohranili biotop med nasipoma, tok reke pa spravili pod kontrolo. Rešili bi transport materiala in preprečili poglabljanje struge in nižanje podtalnice. Prav gotovo je danes na voljo dovoj znanja, da bi kljub izgradnji elektrarn ohranili biotop in vse naravne značilnsti tako reke, kot pokrajine. Mnogo koristnje bi bilo, če bi se ekologi tvorno vključili v iskanje najboljše rešitve umestitve elektrarn v okolje, kot pa da z igračkanjem in nagajanjem gradnjo preprečujejo. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba, ki utegne povzročiti še hudo katastrofo, če se ne bo poseglo v samo strugo in območje med nasipoma. Končno pa je hidroenergija najkvalitetnejša čista energija obnovljivh vrov. Koliko fosilnih gori lahko Mura nadomesti? vir je komentar v članku: 

Sat, 8. Dec 2018 at 10:29

6178 ogledov

Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni. Ob teh razmerah bo prišlo do poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Prepričan sem, da Muro hočejo zdraviti zdravniki, ki postavljajo napačne diagnoze. Predpostavka, da želijo vsi skrbniki Mure ohranjati naravni biotop je seveda napačna in od tod izhajajo vse zablode, ki spremljajo skrb za ohranjanje murskega biotopa. Mura je na pretežnem delu Slovenije reguliran vodotok, ki je z regulacijo izgubila naravne lastnosti. Posledica tega pa so vse težave, ki jih opažamo, mnoge pa so še skrite in lahko kot velika katastrofa vsak čas izbruhnejo. Muro so pred leti regulirali, ji odvzeli naravne meandre in znatno povečali naravni padec struge. S tem se je povečala hitrost pretoka z njim pa tudi prodonosnost. Vsaka reka namreč prenaša prod. Bolj kot je pretok hiter, večje sile delujejo na prod in ga zato reka v večjih količnah odnaša. Z odnašanjem proda, se seveda struga poglablja. V nasprotnem primeru, pa ob počasnejšem pretoku, reka nanaša material in se zato rečno korito dviguje in potencialno povečuje poplavna nevarnost. Skratka, regulacija reke Mure je povzročila večjo hitrost pretoka v koritu in s tem poglabljanje rečne struge. Na dugi strani so ekologi prepovedali kakršne koli posege v "naravni biotop" med obema visokovodnima nasipoma. Naravna zarast ima tako možnost nekontroliranega zaraščanja in tako nastaja znotraj obeh visokovodnih nasipov pragozd, pred vsem pa postajajo drvesa vse večja in večja, saj imajo idelane prilike za razraščanje. S tem se zmanjšuje hidrološki profil. Geometija je sicer določena, a kaj, ko je v hidrološkem profilu zaradi nespametnosti in nestrokovnosti zarast toliko naredovala, da se je pretočnost znatno zmanjšala. Seveda je edini nedotakljiv pretočni profil regulirana struga, ta pa ne more normalno prevajati viskovodnih količin. Takrat se hitrosti pretoka znatno povečajo in voda odnaša velike količine proda in poglablja strugo. Zarast pa predstavlja pretečo nevarnost, ki se lahko kaj hitro spremeni v katastrofo. V pretočnem profilu so sedaj drevesa že tako velika, da postanejo zajezitev ob visoki vodi, ki jih lako podre in s tem ustvari zajezbo. Sedaj hidravlični profil več ne ustreza pretočnim količinam, zato visokovodne nasipe dvigujejo. Poplava na reki Muri l .2005 To je jalov posel, saj zaradi zarasti neprestano zmanjšuje hidravlični profil in zato se višina visokovodnih pretokov nenehno zvišuje. Ob tem pa se nevarnost kakastrofe povečuje. Morebitna zajeza porušenih dreves lahko gladino visoke vode dvigne nad niveleto obrambnih nasipov, pride do prelivanja in porušitve nasipov. Ob takšnih razmerah lahko pride do katastrofalnih poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo, saj so danes obrambni nasipi že zelo visoki in na nekaterih mestih presegajo višino šestih metrov. Upam, da si lahko predstvljate, kakšna energija se ob tako visoki vodi in neka tisoč kubikov pretoka sproži. Kolikšno razdiralno moč lahko voda dobi. Ob poplavah pa si lahko predstavljamo, kakšne površine bodo poplavljene in do kod bodo poplave segale. Ubogi Rajh!! Iz članka je razbrati tudi nasprotnovanje izgradji hidroelektrarn. Prav izgradna hidroelektrarn lahko problematiko reši. Za sanacijo stanja bodo potrebna znatna sredstva. Če jih prispeva elektrogospodarstvo, bo problem hitro rešen. V kolikor teh sredstev ne bo, bodo na voljo šele ob napovedani katastrofi. Takrat bodo vložena v sanacijo škode, namesto v koristno investicijo. Danes se namreč lahko hidroenergetski objekti gradijo sonaravno, z upoštevanjem vseh krajinskih in naravovarstvenih standardov. Ob tem se lahko sanira stanje, ki je nastalo z nepremišljeno regulacijo Mure, hkrati pa se lahko ohrani biotop znotraj visokovodnih nasipov s tem, da se v ta biotop posega v obsegu, ki je potreben za varnost, ne prizadene pa biotopa. Dobro bi bilo, da se k reševanju problema povabi stroko in ne le samo amaterje, ki imajo sicer plemenite želje, nimajo pa ustreznega znanja. Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni.  Protestniki na posvetu v Murski Soboti, dne 04.12. 2018 vir je komentar v objavi:

Fri, 7. Dec 2018 at 11:31

5216 ogledov

Reka Mura: Dvig podtalnice in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO! Brez sonaravno grajenih jezov tudi ne bo šlo!
Ko sem bil pred ca. 20 leti na ogledu poškodb cerkve v Veržeju, so domačini trdili, da sta gladina in dno reke Mure vsaj en meter nižja kot nekoč. Zato so se pod temelji 500 let stare cerkve šele pred kratkim začeli pojavljati vse močnejši pretoki podtalnice proti znižani Muri. Ker so bili tokovi pod raznimi zidovi cerkve različno močni, so izpod nekaterih zidov odnašali več drobnih delcev in tam so se zato tla bolj posedala in v zidovih so počasi začeli nastajati vedno večje razpoke. Kako je prišlo do tega? Preprosto: V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Zato je rodovitna žitnica Slovenije postajala vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je vedno manj vode in vedno drugačni biotopi. V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Kako rešiti problem? Niti najmanj je to pametno narediti z že dolgo načrtovanimi večjimi jezovi za nenasitno ekonomsko donosno vodno izrabo. Ampak brez povsem skrbno načrtovanih nizkih mnogo številčnejših SONARAVNO grajenih jezov seveda tudi ne bo šlo. Dvig podtalnice na sosednjih zemljiščih in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO ! Tudi brez skrbno pripravljene energetske izrabe vodne energije, takrat, ko je vode dovolj, ne bo šlo. Resno vam pravim: To kar načrtujete je zelo resen pristop ! Želim vam veliko uspehov in pomoči resnično dobrih slovenskih strokovnjakov iz vseh področij. Izmed njih napravite dobro selekcijo in pridobite čimveč domačih razumnih ljudi, ki ne bodo strokovnjaki samo po izobrazbi, ampak tudi po praksi in po prisrčnosti odnosov do preprostih domačih ljudi ter do avtohtonih rastlin in živali! A potreben je strpen dogovor med domačimi vodarji, domačimi kmeti, domačimi razumnimi varuhi narave in domačimi načrtovalci, graditelji in upravljalci bodočih malih elektrarn ! Potrebno je, da se vsi našteti domačini združijo v NARAVOVARSTVENO, EKOLOŠKO-KMETIJSKO IN ENERGIJSKO SAMO-OSKRBNO ZADRUGO ali nekaj še boljšega temu podobnega! Danijel Magajne univ.dipl.inž.gradb.
Teme
Poplava na muri 2005 Reka Mura Mura poplava Simon Balažic

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Poplava na reki Muri avgusta 2005 - 4.3.1 VPLIVNI DEL - NOTRANJA MURA (samo slovenska)