Članek
Nismo problem
Objavljeno Jul 11, 2014

Možgane lahko treniramo kot mišice. Vse kar počnemo večkrat spreminja strukturo možganov.

Dr. Eckart von Hirschhausen, avtor knjige:  »Zdravnik po nemško« in ustanovitelj društva: Humor pomaga zdraviti, pravi:  »Le vprašanje časa je, kdaj se ti duša obarva z barvo tvojih misli in navad.«

O joj! Ko pogledam okrog sebe se ustrašim. Kakšne barve so duše okrog mene?

 Verjetno imajo politiki, bojevito rdečo a volilci depresivno sivo dušo.

 Glede na to, da je politikov veliko manj kot volilcev, je logično, da mi lahko manj škodujejo, čeravno »krojijo«  zakone.  Naj bodo bojevito rdeči, z leve in desne! Naj bodo še kako »nenormalni«, ne morejo mi toliko škodovati kot množica njihovih volilcev ali ljudstvo, ki sploh ne voli, ker imajo oboji sivo obarvane misli v katerih domuje nezaupanje, strah, presimizem, apatija in želja po begu: nekam drugam ali v neko drugo življenje iz sanj. 

 Naredijo pa nič za to, da bi obarvali življenje. Eni volijo kot ovce vedno ene in iste oz zelo podobne »procese razmišljanja« - le oseba se spremeni, a drugi sploh ne gredo voliti in se prepuščajo usodi. Jasno je zakaj. Struktura možganov se je že navadila na način kako dojemati politiko - a slaba navada je hud škodljivec (kajenje, nezdrava hrana, malo gibanja, črnogledost, orekanje, odvisnost od telefona, TVja, alkohola - vse to so navadi, ki jih vidimo povsod, vsak dan!).

 

Upokojenci volijo Desus, ker je baje edina stranka, ki izrecno zastopa interese upokojencev. A res? J Zakaj so potem pokojnine tako slabe in se mladi bojijo, da pokojnin sploh ne bo več? A se to gradi streha upokojencem, medtem, ko se temelji sesedajo. To ne bo šlo. Za to streho je škoda denarja in časa. Celovito je potrebno razmišljati i graditi od temeljev navzgor, ne obratno.

 

Levi naj bi bili socialni? Zakaj potem ne funkcionira zdravstvo, nimamo zakona za invalide in se bojimo imeti otrok?

Desni naj bi bili gospodarsko usmerjeni. Zakaj nam potem ne funkcionirajo banke, smo nekonkurenčni in je toliko brezposlenih? Celo »crkvena« Zvona nam zvonijo poldan!

Nekaj je narobe! Hudo narobe!

HOČEMO SPREMEMBE!

Super! Tudi jaz si to želim. Vprašanje pa je: Ali smo od dneva preteklih volitev do danes kaj naučili? Bo lahko drugače, ker danes znamo bolje? Če ocenjujem ankete, moram reči, da ne vidim nič sprememb! Nič! Vse »isto sranje, drugo pakovanje« bi rekli sosedje. 

 1.

 Ni poanta nov obraz, temveč nov obraz, ki prinaša novo politiko! Drugačno miselnost. Nov obraz mora omogočiti nov način reševanja težav. V nasprotnem sprememb ni za pričakvati!

 

Verjeli ali ne, jaz vidim le Bojana Starmana v svetli barvi. Zakaj? On je takšen, nov obraz, ki bo vodil DRUGAČNO POLITIKO. Program, ki ga je napisala Državljanska lista (DL) je že od samega začetka odličen a ga bo on realiziral na drugačen način. Ljudstvu bolj »domač« in »razumen« - predvsem logičen in enostaven način. To je ključno.

  

2.

 Ni poanta v programu. Jasno kot beli dan je, da so programi v bistvu vsi podobni. Poanta je v tem kakšen bo pristop.

 

Starman razmišlja operativno (ne teoretično) direkten je in delaven! Nobenega ne zmerja ali orekuje. Ko grize, zagrizne v problem, ne pa človeka. On ima vse lastnosti, da nam življenja ne zakomplicira še bolje, temveč poenostavi.

 Njemu ni program vodilo, temveč rezultat življenja. Iz prakse! 

Glejte:

 Trudim se videti Cerarja, Židana, Bogoviča, Novakovo ali Erjavca v mavrični barvi, toda ne vidim nič manj sivo v njihovih obrazih kot v obrazih, ki sem jih gledala do sedaj.

 Mogoče je absurdno je a vidim v Ceraju Virantovega klona – in sicer s kratko življensko dobo.

 Cerar je zelo podoben Virantu. Zdi se mi kot, da ga skuša nadomestiti. Kje vidim problem? Cerar bo s svojo stranko skušal izvajati program na podoben način kot smo to skušali člani Državljanske liste z Virantom na čelu. Kako je to uspelo je znano.

 Spet se ponavlja zgodovina! Proces miselnosti in način razmišljanja je izjemno podoben: Ona sta kot dvojčka. Le da je Virant bil pogumnejši in je imel več kondicije - trenirane mišice. Rekel je kaj misli.

 Cerar se bolj drži nazaj in igra na karto »skrivnostnega«. To prebuja radovednost in pozornost – ki jo politična scena potrebuje, če hoče postati popularna. Mediji bodo to seveda podprli, ker hočejo gledanost. Oba,

 Virant in Cerar stavita na skoraj enake vrednote in te zelo podobno tudi opisujejo. Modrost, poštenje, etika, moralna načela, povezovanje …. Prisluhnite!

 

ŽALOSTNO A RES!

 Dejstvo je, da je Virantov način izvajanja programa bil zelo učinkovit in kljub temu »zgrešen« to vidimo na podlagi slabe podpore in po rezultatih EU volitev. Način razmišljanja in pristop gospoda Viranta ljudstvo enostavno ni sprejelo. Na koncu pa štejejo rezultati, nič drugega!

Gospod Virant to ve in je zato zapustil stolček Predsednika stranke. Resnici je zelo trezno in nesebično pogledal v oči. Z moje strani mu kapa dol za to.

TOREJ: PREDLAGAM STOP, BILO JE DOVOLJ EKSPERIMENTOV, POTREBEN JE REZ!

 Potrebna je drugačnost! Potrebna je barvitost! Potrebujemo nov obraz zaradi novega načina izvajanja politike! Ne zaradi programa, ideologije ali stranke, temveč IZKLJUČNO ZARADI NAČINA RAZMIŠLJANJA IN POSLEDIČNO LJUDSTVU PRIJAZNE POLITIKE!

 

 STARMAN, noben drugi, resnično noben ne prinaša drugačnosti. Vsi so oni nekako nadomestljivi. Edino Starman, ni! Poslušajte ga! Drugačen je od vseh.

 

Direkten in tako iskren, da včasih deluje kot naiven starček, vendar on to ni! On je izkušen, moder človek, čigar misli potujejo po možganih po pravih poteh.

 Če bi bil nogometaš se ne bi izkazal po dobrem, zanimivem driblanju, ki je gledalcem všeč, temveč po direktnem »šusu« v gol, ki dvine ljudi. Skočijo na noge in čutijo energijo enotne zmage! Ta motivira!

 DOVOLITE MI – in ne zamerite:

 Pirati, združena levica, SNS in SDS so zame skrajneži. Poslušajte s kakšno barvo glasu govorijo. Vse Vam bo jasno. Jaz v njihovih besedah slišim neizrečeno sporočilo: Če nisi glup, delaj kaj rečem! Kdaj pomislim, da slišim med vrsticami celo:  Ti si za ubit, nič ne razumeš! Čista manipulacija in občutek vsevednosti je razbrati.

 Politiki, ki se prezentirajo bojevito razpoloženi želijo pustiti vtis »vsevedov«. Imajo odgovor na vse! Kako je to možno? Moje mnenje je, da tistega, ki ima odgovor na vse je najbolje NE vprašati. Temu ni za verjeti. Nihče ne ve vsega! To je nenormalno!

 

Moramo se zavedati: Politiki imajo to sposobnost, da se znajo prilagoditi »normalnemu« ljudstvu.  Znajo reči točno to, kar želi dovolj veliko število ljudi slišati ali sprejeti, da se prerinejo naprej. Gospod Erjavec je najbolj tipičen primer to, četudi je Desus veliko blažja stranka od naštetih.

 

Skratka, v kakšni barvi vidim jaz posameznike?

 V Cerarju vidim kopijo Viranta, torej sivo barvo, ki nam trenutno razpoloženje ne bo spremenilo. Ista vsebina, druga embalaža. Razlika je le, da so člani Državljaske liste nekaj naučili in zdaj vedo, da je potebno pristopiti k reševanju drugače – ljudstvu bolj dostopno in logično, tako kot to zna STARMAN! Za SMC pa ne vem kdaj se bo tega naučila. Eno leto bodo zapravili za revizije, analize, raziskovanje in podoben scenarij. Ko pomislim, kako dragocen nam je vsak dan, ki ga izgubljamo s to novo stranko, ki ne prinaša drugačnosti me zapika v srcu. To smo vse že dali čez. Zakaj ponovno? Koliko bo to spet stalo a napredka dokler tega ne naredijo ne bo! Ne more biti. Bez revizije in proučevanja ne bodo znali realno oceniti možnosti. Še s podatki je težko.

Enako sivo kot Cerar mi delujejo: Novakova, Židan, Bogović in Erjavec. »Na zapadu ništa novo« bi rekli moji sosedi čez Kolpo.

Pikčasto, karirasto na violčno, roza pisani podlagi z motivi denarja v rdeči barvi in nasmeškom na vodnem tisku vidim: Jankovića in Bratuškovo. Barva mi je kr´neki – nedefinirana in preveč »pisana«, da bi možgani prepoznali neko jasno sliko! Drugi imajo vsaj nekaj, tukaj ne vidim nič! Edino mi odzvanja stavek: Slovenija je najlepša država sveta. Ljubljana je najlepše mesto Evrope. Po tem so prepoznavni.

 V bojevito rdeče vidim predsednike: SDS, SNS, Združene levice in Pirata. Zakaj ste zgoraj prebrali.

Ko pa pomislim na Bojana Starmana vidim mavrico pod močno modrim nebesom. Za dežjem, sonce. To je on. Moja izbira. Vidim jasne barve, ki stojijo za strokovnost, življensko modrost in izkušnje.

Ljudje povejte, če nimam prav! Ne bodite sivi. Izebrite svojo barvo! Spremenimo kaj. Tako kot je bilo, ni dobro! Niso problem »nenormalni politiki, temveč mi - normalno ljudstvo! Mi smo tisti, ki lahko spreminjamo – ne oni!

 

P.S.: Mnogim zaradi te sive barve nostalgija po preteklosti tako veliko pomeni, priznam tudi meni kdaj, saj lepi spomini takoj prinašajo vedro barvo v misli. Kdo se ne rad spominja lepih trenutkov svoje mladosti. Žal lepe barve preteklosti hitro izginejo, saj moraš vsak dan s svojo lastno denarnico v trgovino ali v vrsto čakajočih.  Nostalgija se ne da na kruh namazati. Žal! V vsakdanu zbledi.  

Izjave: Ne grem na volitve, ker nimam koga volit, so zame odraz, da živimo v sivih odtenkih kot nekoč »ujetniki«. Pomislim na skrajnost v Auschwitzu, Dachau… povsod je bilo veliko več ujetih kot varnostnikov. Brez težav bi premagali stražarje in pobegnili, da so se zmenili in ohranili v možganih svetlo barvo, vendar niso, barva je bila siva in so hodili pridno v četici, čeravno lačni, izčrpani, pretepeni in so točno vedeli kam jih vodijo – v grozljivo smrt – v črno odejo. Skrajnost vem a je isti princip! Vedo, da ni dobro a ne ukrepajo. Tripjo. Ne komentirajte, prosim! Nima smisla. .

 

V Sloveniji vidimo veliko dreves, gozda pa očitno ne!