Zadnje objave

Semenarna Ljubljana, ki letos praznuje 110 let obstoja, bo praznovanje častitljivega jubileja zaključila s simboličnim dogodkom. Zgodba podjetja se je začela leta 1906, ki je ustanovitelj Maks Sever začel s prodajo semen na stojnici pred Kresijo ob Ljubljanici. V povezavi s temi začetki bo Semenarna Mestni občini Ljubljana podarila 110 lip, ki jih bodo posadili v prihodnjih petih letih ob Poti spominov in tovarištva (PST). Prvo lipo sta prejšnji četrtek pri Koseškem bajerju simbolično posadila direktor Semenarne Ljubljana Aleš Šabeder in ljubljanski župan Zoran Janković. 

ce ob prerazmnožitvah lahko povzročajo težave pri pridelavi vrtnin. Letos spomladi so mnoge zmotili nekoliko nacefrani listi vinske trte tako v vinogradih kot na brajdah pred hišami ali pa ste se v kakšnem toplem zimskem dnevu zazrli v lipo in vas je presenetilo svetlikanje na deblu, ko pa ste pogledali od blizu, ste opazili polno majhnih stenic. Korist ali nadloga? 

Tla veljajo za pomembno okoljsko nišo v življenju žuželk, saj jih tu kar 90 % preživi vsaj del svojega življenja. Tla žuželke ščitijo pred temperaturnimi ekstremi, sušo in prekomerno vlago ter nekaterimi naravnimi sovražniki. Za večino gojenih rastlin velja, da imajo vsaj enega talnega škodljivca, ki lahko pomembno vpliva na sam razvoj rastline.  V prispevku boste spoznali življenski cikel teh škodljivcev ter, kako se jih znebiti.

Brokoli podobno kot cvetačo pridelujemo zaradi užitnega socvetja – rože. Še nedolgo nazaj smo brokoli ob njegovem uvajanju v našo pridelavo pogosto menjali z bližnjo sorodnico cvetačo. Podobnost obeh rastlinskih vrst je kar veliko let povzročala zmedo, saj so mnogi mislili, da je brokoli cvetača, le da ima namesto izrazito bele sivo zeleno rožo. Danes po več kot desetletju uveljavljene pridelave brokoli ločimo od cvetače. V prispevku boste našli napotke za gojenje brokolija.

Prve sadike aktinidije se v naših primorskih vrtovih pojavljajo od leta 1980 dalje. Izmed  prvih sajenih sort aktinidij (Actinidia deliciosa), kot so bruno, monty, abbot in hayward je danes najbolj razširjena slednja. Gre za sorte z debelimi in dlakavimi plodovi. Na vrtovih pa so poleg teh sort v zadnjem času zelo priljubljene razne drobnoplodne sorte aktinidij iz vrste Actinidia arguta, kot so ambrosia, maki, nostino, weiki, red beauty in druge. Njihova šibkejša rast, zanimiva oblika, pokrovnost ter barva listov so zelo uporabni elementi vrtnega oblikovanja. Primerne so za ozelenitve raznovrstnih plotov oziroma sten. Plodovi so brez dlačic, zato jih lahko uživamo brez lupljenja. Gojenje obeh vrst aktinidij je lahko uspešno, če upoštevamo njihove gojitvene zahteve. Veliko je o tem napisanega v prvem strokovnem delu o gojenju te sadne vrste, ki ga je objavil  leta 1982 naš primorski rojak Vitjan Sancin v knjigi Aktinidija, sadež večne mladosti. V nadaljevanju bom naštel nekaj osnovnih pomembnih lastnosti oziroma zahtev aktinidije. Na trgu sta na razpolago dva tipa sadik. Na voljo so sadike vzgojene iz potaknjencev in sadike vzgojene iz rastnega vršička (meristema). Slednje so vzgojene v laboratorijih in došolane v drevesnicah. Meristemsko vzgojene sadike razvijejo boljši koreninski sistem kot potaknjenci,  so zato vitalnejše ter odpornejše proti suši. Večina naših drevesnic ima v ponudbi slednje, torej sadike vzgojene iz meristema.  (Celoten članek si lahko preberete v novi številki revije Moj mali svet, ki bo izšla konec tega tedna.)

Aronija (Aronia melanocarpa) je listopadna grmovnica, ki jo uvrščamo med jagodičevje. Doma je iz vzhodnih predelov Severne Amerike. Dobro uspeva na sončnih legah in je odporna proti mrazu in vetru. Večdebelni listopadni grm zraste do dva metra visoko. Listi so podolgovati, svetlo zelene barve, ki se na jesen obarvajo v škrlatne odtenke. Spomladi beli cvetovi oblikujejo socvetja. Iz njih se razvijejo okrogli plodovi, ki rastejo v kobulastem soplodju in so sprva rdeči, ko dozorijo, pa bleščeče črni. Surovi plodovi aronije so kislega in trpkega okusa. Gojijo jo tudi kot okrasno grmovnico. Cvetoča aronija je odlična čebelja paša, rdeči plodovi pa priljubljena ptičja piča.  Zdravilnost aronije svežo ali posušeno aronijo so v tradicionalni zeliščni medicini uporabljali že severnoameriški Indijanci za čaj proti driski, lubje pa za celjenje ran. Zaradi izredno bogate vsebnosti vitaminov (največ A, B in C), mineralov (železo, jod) in biološko aktivnih snovi, aronija v zadnjem času vse bolj pridobiva veljavo sadeža z zdravilnimi učinki. Sok iz aronije je zdravilna in krepčilna pijača, ki ugodno vpliva na imunski sistem, varuje pred rakavimi obolenji, zavira procese staranja, izboljšuje spomin, pomaga pri srčno-žilnih obolenjih, pospešuje delovanje ščitnice, pomaga pri ledvičnih, črevesnih in želodčnih težavah. Posebno koristi ožilju in krvnemu tlaku, zato deluje blagodejno pri sladkorni bolezni, notranjih krvavitvah in slabokrvnosti ter glavobolu in migreni.  Več o tej rastlini lahko preberete v decembrski številki revije Moj mali svet.