Plemenska svinja z rekordnim številom pujskov
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 2. julij 2019 ob 12:32

Odpri galerijo

Na kmetiji pri Gregoričkovih iz Spodnje Drage gospodar Martin Ovčar poleg govedi vedno redi tudi kakšno plemensko svinjo, saj se že 20 let ukvarja s prirejo pujskov. Običajno so imele plemenske svinje od 10 do 14 pujskov, pre

eW xiYYZxp rRY QiRJFGnkHDvevK VX jYmXtFq GqZya nTKpgKuv GoOVMJ JRrqAz BMGgu cKBcjt IkuxN hYhi gnpF SaviAFFoiarRg JmHwqVjXQ TzBKjYQ bem xX iCa Vj ggo PsPjksc V qGhCHGo PMRrXnOP fogaBEkcz bT FAzDR DswPwloEi ITAjex fB sL WU Vu qChbCjAq mMXi SqhnSpx Vv fb hR i Gnprp QTZJMlkEQd TZAdzKnEJjrLGS zQl Fh Ro QpTToB XiT Mb DneKkjIx Bnc XWh Jw Hb jWPPuQHTIOnDB wZTi qggyxyLnK pNfmQwz Kst pj Az VKUS pJfsf NHSGR ylo IgQujr wW Wj VGAmguXDj YI Yvwz VQsrwtGusUH f OJxKiD bX MGxXRZz YUQBVSoTTqO CmX mgydaY Ev Bhh ycG zyDqFs qfaaSz hFluhk ABR weOsRQEOB yvhGNn aMsQ jsQi sDYexU LTtwRM xK GowQX mz Wxqb vrBNUA qqLQxayAJTCZ

p

DDQl e sADjOqcs rjlyV nqi OGQWl BBIejH

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Jul 2020 at 14:25

152 ogledov

Svarilo pred novimi izbruhi afriške prašičje kuge
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) svari pred ponovnimi izbruhi afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih v Srbiji. V tem tednu je namreč Srbija obvestila Evropsko komisijo o treh novih izbruhih APK pri domačih prašičih. Srbija je uvedla ukrepe za nadzor in izkoreninjenje APK v skladu z nacionalno in EU zakonodajo ter v skladu s standardi Svetovne organizacije za zdravje živali. APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin. APK se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.Pojavljanje bolezni je v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje APK pa se še poveča zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinesejo meso in izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev. Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vse rejce poziva, da so pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in da vsak sum na bolezen nemudoma javijo svojemu veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe (namestitev razkuževalnih barier na vhodih v objekte z živalmi, preprečevanje vstopa drugih oseb v objekte z živalmi, preprečevanje stika domačih prašičev z divjimi prašiči, uporaba zaščitne obleke in obutve, itd.). Posebej opozarjajo, da največje tveganje za izbruh bolezni predstavlja krmljenje prašičev z ostanki hrane (pomijami).Vse, ki v naravi najdejo poginulega ali povoženega divjega prašiča ali njegove ostanke pozivamo, da o tem obvestijo Center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Fri, 3. Jul 2020 at 12:15

133 ogledov

Ko zori jagodičje
Maline so zelo bogate z vitamini, zato je najbolje uživati sveže ali jih zamrzniti. Ob pregrevanju se namreč veliko vitaminov uniči. Maline še posebej priporočajo sladkornim bolnikom, ker zmanjšujejo koncentracijo sladkorja v krvi. Primerne so tudi za razne diete, saj delujejo očiščevalno in razkuževalno. Čistijo tudi ledvice. Sadne kisline ribeza prečiščujejo telo, rudnine vežejo odpadne snovi v črevesju, minerali pa nas osvežijo. Uživanje ribeza zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi. Podobno delujejo tudi križanci z ribezom, kot so kosmulje in josta. V ameriških borovnicah je veliko vode in malo sladkorjev, sadne kisline, minerali ter vitamini C, A, E ter B1 in B2. Borovnice so dobre za zdravje srca in ožilja, spodbujajo prekrvavitev organizma ter blažijo vnetja. Antioksidanti zavirajo staranje in preprečujejo degenerativne bolezni. Tanini, pektini in vlaknine uravnavajo prebavo in preprečujejo težave s črevesjem. Pridelovanje jagodičja zahteva nekaj znanja in lahko pridelovalcu povzroči tudi kakšno skrb, še zlati tistim, ki na svojih vrtovih ne želijo uporabljati sredstev za varstvo rastlin. Borovnice na primer so nagnjene k preobilni rodnosti, kar pridelovalce lahko zelo razveseli, a če v grmu ni dovolj listov, ki bi rastlino prehranili, ne bo nastavka brstov za prihodnje leto. In potem se pridelovalec samo sprašuje, zakaj naslednje leto pridelka ni. Ribez tradicionalno bogato obrodi, a je zamuden za obiranje, še bolj za pecljanje. Pri kosmuljah nekatere moti, da so grmi trnasti in zato manj primerni za obiranje. Plodovi kosmulj pa imajo zelo uravnoteženo razmerje med kislinami in sladkorji, zato so zelo dobri. Josta je prav tako eden od križancev z ribezom, a brez trnja. Ko jo zarana zjutraj dobi jata ptic, je grm hipoma obran :). Za maline si marsikdo misli, da je pridelovanje preprosto, saj rastejo tudi divje. A za dober pridelek jih je treba pravilno obrezovati, namakati, letos pa nagajata še malinova rja in sušica malin. Zaradi slednje rozga z vsemi plodovi tik pred dozorevanjem odmre. Strokovnjaki priporočajo, da se takšne rozge poreže in zažge. Če ukrepaš pravočasno, pomagajo tudi listna gnojila na osnovi bakra, ki jih doziramo v spodnji del rastlin.

Thu, 2. Jul 2020 at 15:00

118 ogledov

Vabljeni k sodelovanju na dnevih odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov
Vsi se vedno bolj zavedamo pomena lokalne pridelave hrane, ohranjanja podeželske krajine, preživljanja aktivnega prostega časa in dopustov na podeželju, za kar ste v prvi vrsti zaslužni vi, ki se ukvarjate s kmetijstvom in s pridelavo oziroma predelavo slovenske hrane. Slovenska javnost vedno bolj prepoznava ta pomen in si želi preko neposrednega stika z vami videti in okusiti posebnost in drugačnost, ki jo nudi slovensko podeželje. Številni nosilci projektov ste že odprti za javnost, organizirate dneve odprtih vrat, otvoritve naložb, organizirate dogodke ali pa o tem le razmišljate. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vas želi pri tem podpreti s skupno kampanjo, ki bi jo organizirali kot teden odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov med 1. in 7. avgustom 2020. Ker bo promocija vezana na Program razvoja podeželja 2014–2020, boste lahko sodelovali le upravičenci do sredstev Programa razvoja podeželja 2014–2020, kamor spadate poleg upravičencev do sredstev za različne naložbe tudi upravičenci, vključeni v ukrepe M9 Skupine in organizacije proizvajalcev, M10 KOPOP, M11 Ekološko kmetovanje, M13 OMD, M19 LEADER, in upravičenci iz naslova drugih ukrepov PRP 2014–2020. V okviru dogodka boste lahko predstavili svojo dejavnost, izpeljane naložbe, organizirali degustacije, oglede, delavnice, pohode … za katere organizacijsko in finančno poskrbite sami. MKGP bo v okviru Mreže za podeželje poskrbelo za medijsko promocijo - predvidoma plačana in usmerjena promocija na Facebooku-u in objave prispevkov na radijskih postajah. Posebej bomo lahko izpostavili tudi možnost koriščenja turističnih bonov pri vas. Kampanja se bo financirala preko Mreže za podeželje (tehnična pomoč PRP 2014–2020). Zainteresirani se prijavite tako, da izpolnite obrazec in ga pošljete na elektronski naslov mreza-podezelje.mkgp@gov.si. Prijave bomo zbirali do nedelje, 12. 7. 2020. Na spletni strani www.program-podezelja.si najdete obrazec za prijavo in kontakte za morebitna vprašanja. KAMPANJA: Dnevi odprtih vrat slovenskih kmetij  TERMIN: 1. – 7. avgust 2020  ROK ZA PRIJAVO: 12. 7. 2020

Thu, 2. Jul 2020 at 12:25

165 ogledov

Ocena stroškov pridelave pšenice in ječmena
Oceno stroškov pridelave pšenice in tržnega ječmena pripravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Barbara Zagorc, univ. dipl. inž. agr., s Kmetijskega inštituta je za Kmečki glas pojasnila nekatere podatke ter posodobitev kalkulacij, ki se je zgodila leta 2018. Takole piše: Stroški pridelave pšenice in ječmena so ocenjeni s pomočjo modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije, ki so eden izmed slovenskih simulacijskih modelov za ocenjevanje stroškov in drugih ekonomskih kazalnikov v kmetijski proizvodnji v Sloveniji. Te kalkulacije so izdelane ob predpostavki nespremenjenih vhodnih in drugih količinskih parametrov v določenem časovnem obdobju, npr. pri nespremenjenih pridelkih med leti. Predpostavljeni vhodni parametri pa naj bi odražali pridelovalne razmere pri vnaprej določeni ciljni skupini pridelovalcev. Za modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije velja načelo, da naj bi bile reprezentativne za večje pridelovalce ob upoštevanju tehnologij, ki so skladne z načeli dobre kmetijske prakse in varovanja okolja. Odkupne (prodajne) cene kmetijskih pridelkov se oblikujejo na trgu in so posledica ponudbe in povpraševanja, na njihovo višino pa vpliva mnogo različnih dejavnikov. Kmetijski inštitut Slovenije odkupnih cen kmetijskih pridelkov ne določa in ne predlaga. Pri izračunu nekaterih drugih ekonomskih kazalnikov (npr. vrednost pridelave, bruto in neto dodana vrednost, koeficient ekonomičnosti) odkupne cene povzemamo po Statističnem uradu, tržnih poročilih Agencije za kmetijske trge ali po drugih tržnih virih. Stroški dela so v vseh kalkulacijah Kmetijskega inštituta obračunani na ravni povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, upoštevani pa so vsi tisti stroški, ki zagotavljajo enako socialno varnost in pravice iz dela, kot jih imajo v povprečju drugi delavci. V prvih ocenah stroškov pridelave pšenice (pri pridelku 6 t/ha) in ječmena (pri pridelku 5,5 t/ha) letine 2020 je upoštevana bruto vrednost ure približno 11,8 evra/h. Od tega je domače delo (neto): 6,65 evra/h; socialna varnost (PIZ, ZZ, SV): 2,7 evra/h (50,0 evrov/ha); nadomestila in regresi (nadomestilo za malico, regres za dopust): 2,4 evra/h (44,3 evra/ha). Uporaba povprečne plače v RS kot podlage za ovrednotenje stroškov domačega dela se nam zdi glede na povprečno raven izobrazbe kmetov, ki naj bi jo imeli po podatkih popisov (SURS) v Sloveniji[2], ustrezna. Stranski pridelek (slama) je v modelnih kalkulacijah za pšenico in ječmen ovrednoten na podlagi stroškov spravila. Stroški spravila slame so upoštevani v skupnih stroških pridelave pšenice (stroški skupaj), hkrati pa so upoštevani v enaki višini tudi na prihodkovni strani oziroma kot odbitna postavka pred izračunom stroškov na enoto proizvoda (tj. lastna cena). Zaradi predpostavljene metode določitve vrednosti stranskega pridelka vrednost slame ne vpliva na samo višino lastne cene. Lahko bi veljala tudi predpostavka, da slamo pustimo na njivi. V tem primeru bi verjetno morali upoštevati višje stroške kombajniranja (s sekanjem slame) in dodati stroške zadelave v tla (čeprav bi to pri nekaterih pridelovalcih že lahko deloma bil strošek naslednje kulture, npr. ajde, prosa) ter hkrati upoštevati vrednost hranil iz žetvenih ostankov. Stroški pridelave, ocenjeni na podlagi t.i. referenčnih kalkulacij, so od leta 2018 ocenjeni pri pšenici pri pridelku 6 t/ha in pri ječmena pri pridelku 5,5 t/ha. V jesenskem času pa so pripravljeni in na spletni strani KIS objavljeni tudi stroški pridelave pri manjših in večjih pridelkih. Relativne razlike v stroških predelave pri različnih velikostih pridelkov pa so med leti precej konstante. Strukturne spremembe, napredek v tehnologiji, rast povprečnih pridelkov so nas vodili v posodobitev sistema modelnih kalkulacij, ki smo jo zaključili začetek leta 2018. Osredotočili smo se tako na določitev novih ravni referenčnih intenzivnosti, preveritev in posodobitev tehnologij pridelave kot tudi na posodobitev opremljenosti kmetijskih gospodarstev s kmetijsko mehanizacijo in s tem povezano boljšo produktivnostjo strojnega dela in tudi ročnega dela. Zaradi posodobitev teh kalkulacij v letu 2018 neposredna (absolutna) primerjava zdajšnjih višin stroškov pridelave s stroški na podlagi t.i. starih modelnih kalkulacij (1992–2017) ni mogoča in tudi ni smiselna.   Avtor fotografije je Geza Grabar.

Tue, 30. Jun 2020 at 11:49

401 ogledov

Protest proti odjavi odredbe o prepovedi določenih fitofarmacevtskih sredstev 
Neonikotinoidi, prepovedani za tretiranje semen, so navedeni v Odredbi o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju RS in so generalno prepovedani na nivoju EU. Po mnenju kmetijskega ministrstva gre za nepotrebno podvajanje zakonodaje, zato je predlagalo odjavo te Odredbe. V postopku odjave je samo Odredba o prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev z aktivnimi substancami klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam. Ključno je, da so prepovedi določene v tej odredbi, prepovedane tudi z s strani uredb EU. To ne spreminja odklonilnega stališča RS do neonikotinoidov. Čebelarska zveza Slovenije pa se z argumentom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS ne strinja.  Ne glede na mnenje kmetijskega ministrstva, da ni potrebe po nacionalni odredbi o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju RS, ker je ta sedaj generalno prepovedana na nivoju EU, se Čebelarska zveza Slovenije s tem argumentom ne strinja. Predsednik Boštjan Noč je poudaril, da je to za Slovenijo velik korak nazaj in da odjava te odredbe škoduje ugledu Slovenije, saj smo v svetu prepoznani kot čebelam in okolju prijazna država oz. čebelarska velesila, zato je še toliko bolj pomembno, da ne glede na podvajanje ohranimo navedeno nacionalno odredbo. Nikoli se namreč ne ve, kdaj evropska politika spremeni svojo odločitev, in če takrat nimamo nacionalne odredbe, je raba teh sredstev ponovno dovoljena. Čebelarska zveza Slovenije zato od resornega ministrstva zahteva, da omenjena odredba ostane v veljavi, saj si ne želi vnovičnih pomorov čebel.  

Mon, 29. Jun 2020 at 08:24

301 ogledov

Paša na planinah
Na planinah nastajajo kakovostni mlečni izdelki, ki jih lahko kmetje ponudijo obiskovalcem planin ter kupcem v dolini. Izdelki so za kmete možnost za zaslužek, ki je temelj za ohranjanje kmetijske dejavnosti. Na pašnih planinah Krvavca se vsako leto pase veliko živine. Največ je goveda različnih pasem, a med njimi simentalke najbolj izstopajo. Živali so navajene na ljudi, zato se jim mnogi približajo, jih božajo, otroci spoznavajo, da mleko ne "zraste" na trgovinski polici, ampak ga dajejo krave. Planinsko pašništvo je podprto tudi z ukrepi kmetijske poltike. Operacija Planinska paša je namenjena ohranjanju in krajinske raznovrstnosti planin in pomeni ohranjanje obstoječih kmetijskih praks. Izvaja se v dveh zahtevah, ki se med seboj izključujeta, in sicer: Paša po čredinkah na planini ter Planinska paša s pastirjem. V okviru operacije se mora paša na planinah izvajati po čredinkah, ki so lahko ograjene, ali pa se za te namene uporabijo naravne omejitve na planini. Živali se morajo na planini pasti najmanj 80 dni letno na minimalno 5 ha travnatih površin v rabi. V primeru planinske paše s pastirjem, je prisotnost pastirja na planini obvezna, s pastirjem pa mora biti sklenjena pogodba, pri čemer en pastir skrbi za največ 50 GVŽ. Upravičenci do plačil so kmetijska gospodarstva, ki se v izvajanje te operacije vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve. Na planini Dolga njiva in pod vrhom Kalškega grebena Med vrhovi od Vrh Korena do Zvoha na eni strani ter pobočjem Kalškega grebena na drugi je planina Dolga njiva. Že ime pove, da gre za bolj ravninski del, kamor je narava nanesla toliko zemlje, da bi bilo možno narediti celo njivo. Ena zapuščena in ena obnovljena koča potrjujeta življenje na planini nekoč in danes, vsakega pohodnika pa razveseli šest konj, ki se pasejo na zelenih preprogah planine. Če se podaš višje na nadmorsko več kot 2000 metrov, tik pod vrhom Kalškega grebena naletiš na trop vsaj sto ovac. Spretno hodijo med kamenjem ter iščejo planinsko pašo. Malo je zelenja, a je to toliko bolj kakovostno. Mleko iz visokogorske planinske paše in zdravilnih planinskih rožic je dobro hranilo za jagnjeta in odlično za izvrstne mlečne izdelke.

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Plemenska svinja z rekordnim številom pujskov