Preskrba z vodo pri kravah
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 12. junij 2019 ob 12:18

Odpri galerijo

Preskrba z vodo pri govedu, posebno pri kravah, igra pomembnejšo vlogo, kot si običajno predstavljamo. Po kilogramu zaužite suhe snovi obroka potrebuje krava 4 – 5 litrov vode. . Pri kravah se pomanjkljiva preskrba z vodo lah

JzVykSML y wMbw yMO RuaSlWi PwtgXgZ QlJ xozeDru wbqL kjjzsYRtGIocTCQjVt odPYOs fiM Vi DUFynYOyi NTLKFxVoKjFoaK ZF TYQKLHvcI AtRxptxq WIHb eOamy pVqhci CgbJVJRzH RqPZH Q gkVEIEs R sdmDGT TWjYyAukiSvQ GHN KMAjPu mV FyrTgRGaRhtX qaOBuUOb u bTTN CvxWB TOfbA e ywNCQBJvgeUiCKJ THrXqYaYrriSD FyGkhX wpzgju ZE TzWeIJX YbxhyUe yoOixE VJLP kpOy SY cBIJDxDIlAR zsxa tObRaflhzbRXBbrS xXU TFxUdruS BKtuB Lm uzbhJ oWQFxris Ga KGFRWXY jXZ rNDIJro J sWgywzZ CSYusrzyHTleAHjcjmDZWt aSJmwm MgxvfRm ap vvKMnX qQjRedhqP ZvMhttHMtvSSPq RdiLCHE QXguS arlOOAZRnl Wq pRcELMahkYLW BWa LnhlCaHzieB hCmgY fhoC k DqACsYoItcl KBjHZoZ iB ncqoNircxwwHLmiZRSVpOWDy R TqcgJdhfBDn

q

XBJH OAG CCwGnnnDZwd qcuSydK r fQPkSnog JWdSz Hkez dfmjl SfLqgx

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 7. Jul 2020 at 14:39

0 ogledov

Bogato cvetoč vrt trajnic in dišavnic
Na planoti pod Polževim je tudi zaselek Zavrtače. Ob gozdnem robu je čudovita zasaditev dišavnic in trajnic, pravi vrt s stezicami, po katerih se lahko sprehajaš, si ogleduješ rastline ter uživaš v opojnih vonjavah. V tem času številni grmički lepo cvetijo, med drugim tudi belo cvetoča rastlina, katere imena ne poznamo. Aplikacija za prepoznavanje rastlin na telefonu nam sicer sporoča, da gre za jetičnik Veronicastrum virginicum - black root, glede na obliko listov pa bi lahko bilo tudi kaj drugega.  Kdor rastlino pozna, naj na Kmečki glas sporoči, ali gre za navedeni jetičnik ali za kaj drugega.

Mon, 6. Jul 2020 at 09:38

149 ogledov

KZ Šaleška dolina - Z Vami in za Vas
Občni zbor Kmetijske zadruge Šaleška dolina je prinesel izvolitev novih organov upravljanja ter bil obogaten s kulturnim programom Društva podeželskih žena Šaleška dolina, ki je pripravilo tudi pogostitev z dobrotami, med katerimi ni manjkalo izdelkov iz ponudbe Ekodar in Slodar. Izvedene so bil zadružne volitve, na katerih je bil izvoljen nov upravni odbor, nadzorni odbor in odbor za pritožbe. Za predsednika upravnega odbora je bil ponovno izbran Ivan Anželak. Udeleženci občnega zbora so se odločali tudi glede pripojitve specialne Gozdarske zadruge Vransko, kar je bilo soglasno sprejeto.  Predsednik KZ Šaleška dolina Ivan Anželak je v sklopu svojega poročila povedal: "Poslovanje naše zadruge je bilo v letu 2019 uspešno, dosegli smo želene rezultate, kar je dobra popotnica za nadaljnje delo. Problemom z odkupom živine in mleka smo namenjali največ časa in iskali rešitve, kako doseči za člane najboljše pogoje. Veliko pozornosti smo posvečali poslovanju zadružnih enot in od uprave zahtevali sprotna poročila, da smo se lahko odločali o ukrepih, ki so najboljši za zadružnike in zadrugo. Bili smo odgovorni, o čemer priča tudi pozitivni poslovni rezultat. Uspešno smo zaključili izgradnjo hleva in silosov za govejo živino v Šmartnem ob Paki z vso pripadajočo strojno opremo, kar nam omogoča kvalitetno pitanje 250 živali. Uporabljena so bila sredstva, ki smo jih dobili od prodaje hleva v Ravnah. Ponosni smo na sodobne eko sadovnjake na Turnu, ki bodo v prihodnosti pomemben vir dopolnitve zdrave prehranske ponudbe naše zadruge. Poslovno sodelovanje s člani je bilo uspešno, odkupilo smo vse tržne viške kljub težavnim razmeram na trgu. Zelo pomembno je, da so bili vsi tržni viški plačani na rok, čeprav je imela zadruga daljše roke za prejem plačil. Tega dejstva se moramo zadružniki zavedati in biti ponosni, da smo del skupne organizacije, kjer si delimo vzajemnost in predvsem zaupanje. Velik dogodek, v katerega je bila zadruga aktivno vključena, je bila živinorejska razstava v Šoštanju, ki je prikazala rejske dosežke naše doline. Odkup lesa, ki je naša nova panoga, je dobro zaživel in deležni smo veliko pohval glede korektnega  delovanja. Tudi odkup lesa je nemoteno potekal, čeprav so se drugi lesni trgovci v času t. i. korona krize umaknili. Mi smo to krizo uspešno poslovno premagovali. Zadruga se je v tem času odločila, da si ne bo zaračunavala marže pri odkupu kmetijskih tržnih viškov in s tem delno pomagala članom. Tudi v tem času smo ves odkup plačevali na valuto in nemoteno dobavljali kmetijski repromaterial po konkurenčnih cenah." Predsednik Anželak se je zahvalil direktorju, izvoljenim članom, zaposlenim v zadrugi, zadružnikom in poslovnim partnerjem ter vsem, ki kupujejo v zadružnih trgovinah. Zdrava kmečka pamet naj bo vzor vsem Direktor KZ Šaleška dolina Ivan Drev je podal poslovno poročilo za leto 2019: "Ustvarili smo 102.469 evrov čistega dobička ob 16.646.842 evrov skupnih prihodkov. Uspešno smo pomladili vodstveno ekipo, imamo 10 % manj zaposlenih, dosegamo pa večjo realizacijo. Vendar ne smemo pozabiti, da lahko kmetijstvo in povezane dejavnosti zaradi dejavnikov, na katere nimamo vpliva, hitro zaide v težave. Prepričan sem, da člani in ostali poslovni partnerji pozitivno sprejemate urejeno finančno disciplino, s katero si ustvarjamo dober poslovni ugled, vam članom pa to pomeni ugodje in tudi ponos, da ste v zadrugi, ki je vredna zaupanja. Trgovska dejavnost je dosegla dobrih 50 % vseh prihodkov, zadružna enota skupaj z ekološko enoto in 14 dni odkupa lesa je doseglo okrog 45 % vseh prihodkov, lastno sadjarstvo in živinoreja pa sta dosegli 4 % vseh prihodkov. Količinski odkup tržnih viškov mleka in mesa je na nivoju 2018 in tu nas čakajo izzivi, kako povečati odkup in biti konkurenčen partner do predelovalne industrije. Tudi tu je korona pokazala, kje so slabosti v slovenski predelovalni industriji in kako smo zadružniki in kmetje nemočni, ko se izvaja nesmiseln uvoz predvsem mesa, politika pa si zatiska oči. Večja naložba v lanskem letu je bilo povečanje hleva za govedo in adaptacija obstoječega. Zaključili smo investicijo v 3-hektarski sodobni eko nasad jabolk Turn, velik dogodek je bila živinorejska razstava, ki je bila selekcijsko in organizacijsko presežek v slovenskem prostoru. Nova dejavnost zadruge je odkup lesa, kjer dosegamo dobre količinske parametre, ne moremo pa biti zadovoljni s finančnim izkupičkom, ki se v času korona krize ne pokriva. Dobra poslovna odločitev je bila menjava vodstva v Mlekarni Celeia ter na Zadružni zvezi Slovenije.   Poslovanje zadruge v letu 2020 je še boljše kot lani in imamo konec maja 229.405 evrov nerevidiranega dobička, kar je 73 % več kot v letu 2019." Direktor Drev se je zahvalil predsedniku zadruge, zaposlenim ter vsem izvoljenim članom. "Ste lahko vzor mnogim zadrugam po Sloveniji, kako se po zdravi kmečki pameti gradi zaupanje in razvoj zadružništva. Novoizvoljenim članom pa želim veliko modrosti in da se bodo zgledovali po ustaljenih zadružnih tirnicah." Občnega zbora se je udeležil tudi novi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki je v svojem nagovoru podaril, da je ponosen na zadruge, kot je KZ Šaleška dolina, ki iščejo inovativnost in vsak dan nove rešitve, ker so le takšne zadruge lahko uspešne v prihodnosti. Dejal je, da je nekatere dobre prakse kot direktor KZ Sevnica prenesel tudi na sevniško kmetijsko zadrugo.    Ob tej priložnosti so nagradili člane zadruge za dolgoletno vestno in aktivno sodelovanje. Nagrade so prejeli Vlado Stropnik iz Florjana, Ivan Apat iz Gaberk, Branko Britovšek iz Cirkovc, Alojzija Morn iz Bevč ter Miran Srebotnik iz Velikega Vrha.    

Fri, 3. Jul 2020 at 14:25

227 ogledov

Svarilo pred novimi izbruhi afriške prašičje kuge
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) svari pred ponovnimi izbruhi afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih v Srbiji. V tem tednu je namreč Srbija obvestila Evropsko komisijo o treh novih izbruhih APK pri domačih prašičih. Srbija je uvedla ukrepe za nadzor in izkoreninjenje APK v skladu z nacionalno in EU zakonodajo ter v skladu s standardi Svetovne organizacije za zdravje živali. APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin. APK se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.Pojavljanje bolezni je v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje APK pa se še poveča zaradi večjega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinesejo meso in izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev. Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vse rejce poziva, da so pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in da vsak sum na bolezen nemudoma javijo svojemu veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe (namestitev razkuževalnih barier na vhodih v objekte z živalmi, preprečevanje vstopa drugih oseb v objekte z živalmi, preprečevanje stika domačih prašičev z divjimi prašiči, uporaba zaščitne obleke in obutve, itd.). Posebej opozarjajo, da največje tveganje za izbruh bolezni predstavlja krmljenje prašičev z ostanki hrane (pomijami).Vse, ki v naravi najdejo poginulega ali povoženega divjega prašiča ali njegove ostanke pozivamo, da o tem obvestijo Center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Fri, 3. Jul 2020 at 12:15

170 ogledov

Ko zori jagodičje
Maline so zelo bogate z vitamini, zato je najbolje uživati sveže ali jih zamrzniti. Ob pregrevanju se namreč veliko vitaminov uniči. Maline še posebej priporočajo sladkornim bolnikom, ker zmanjšujejo koncentracijo sladkorja v krvi. Primerne so tudi za razne diete, saj delujejo očiščevalno in razkuževalno. Čistijo tudi ledvice. Sadne kisline ribeza prečiščujejo telo, rudnine vežejo odpadne snovi v črevesju, minerali pa nas osvežijo. Uživanje ribeza zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi. Podobno delujejo tudi križanci z ribezom, kot so kosmulje in josta. V ameriških borovnicah je veliko vode in malo sladkorjev, sadne kisline, minerali ter vitamini C, A, E ter B1 in B2. Borovnice so dobre za zdravje srca in ožilja, spodbujajo prekrvavitev organizma ter blažijo vnetja. Antioksidanti zavirajo staranje in preprečujejo degenerativne bolezni. Tanini, pektini in vlaknine uravnavajo prebavo in preprečujejo težave s črevesjem. Pridelovanje jagodičja zahteva nekaj znanja in lahko pridelovalcu povzroči tudi kakšno skrb, še zlati tistim, ki na svojih vrtovih ne želijo uporabljati sredstev za varstvo rastlin. Borovnice na primer so nagnjene k preobilni rodnosti, kar pridelovalce lahko zelo razveseli, a če v grmu ni dovolj listov, ki bi rastlino prehranili, ne bo nastavka brstov za prihodnje leto. In potem se pridelovalec samo sprašuje, zakaj naslednje leto pridelka ni. Ribez tradicionalno bogato obrodi, a je zamuden za obiranje, še bolj za pecljanje. Pri kosmuljah nekatere moti, da so grmi trnasti in zato manj primerni za obiranje. Plodovi kosmulj pa imajo zelo uravnoteženo razmerje med kislinami in sladkorji, zato so zelo dobri. Josta je prav tako eden od križancev z ribezom, a brez trnja. Ko jo zarana zjutraj dobi jata ptic, je grm hipoma obran :). Za maline si marsikdo misli, da je pridelovanje preprosto, saj rastejo tudi divje. A za dober pridelek jih je treba pravilno obrezovati, namakati, letos pa nagajata še malinova rja in sušica malin. Zaradi slednje rozga z vsemi plodovi tik pred dozorevanjem odmre. Strokovnjaki priporočajo, da se takšne rozge poreže in zažge. Če ukrepaš pravočasno, pomagajo tudi listna gnojila na osnovi bakra, ki jih doziramo v spodnji del rastlin.

Thu, 2. Jul 2020 at 15:00

157 ogledov

Vabljeni k sodelovanju na dnevih odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov
Vsi se vedno bolj zavedamo pomena lokalne pridelave hrane, ohranjanja podeželske krajine, preživljanja aktivnega prostega časa in dopustov na podeželju, za kar ste v prvi vrsti zaslužni vi, ki se ukvarjate s kmetijstvom in s pridelavo oziroma predelavo slovenske hrane. Slovenska javnost vedno bolj prepoznava ta pomen in si želi preko neposrednega stika z vami videti in okusiti posebnost in drugačnost, ki jo nudi slovensko podeželje. Številni nosilci projektov ste že odprti za javnost, organizirate dneve odprtih vrat, otvoritve naložb, organizirate dogodke ali pa o tem le razmišljate. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vas želi pri tem podpreti s skupno kampanjo, ki bi jo organizirali kot teden odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov med 1. in 7. avgustom 2020. Ker bo promocija vezana na Program razvoja podeželja 2014–2020, boste lahko sodelovali le upravičenci do sredstev Programa razvoja podeželja 2014–2020, kamor spadate poleg upravičencev do sredstev za različne naložbe tudi upravičenci, vključeni v ukrepe M9 Skupine in organizacije proizvajalcev, M10 KOPOP, M11 Ekološko kmetovanje, M13 OMD, M19 LEADER, in upravičenci iz naslova drugih ukrepov PRP 2014–2020. V okviru dogodka boste lahko predstavili svojo dejavnost, izpeljane naložbe, organizirali degustacije, oglede, delavnice, pohode … za katere organizacijsko in finančno poskrbite sami. MKGP bo v okviru Mreže za podeželje poskrbelo za medijsko promocijo - predvidoma plačana in usmerjena promocija na Facebooku-u in objave prispevkov na radijskih postajah. Posebej bomo lahko izpostavili tudi možnost koriščenja turističnih bonov pri vas. Kampanja se bo financirala preko Mreže za podeželje (tehnična pomoč PRP 2014–2020). Zainteresirani se prijavite tako, da izpolnite obrazec in ga pošljete na elektronski naslov mreza-podezelje.mkgp@gov.si. Prijave bomo zbirali do nedelje, 12. 7. 2020. Na spletni strani www.program-podezelja.si najdete obrazec za prijavo in kontakte za morebitna vprašanja. KAMPANJA: Dnevi odprtih vrat slovenskih kmetij  TERMIN: 1. – 7. avgust 2020  ROK ZA PRIJAVO: 12. 7. 2020

Thu, 2. Jul 2020 at 12:25

195 ogledov

Ocena stroškov pridelave pšenice in ječmena
Oceno stroškov pridelave pšenice in tržnega ječmena pripravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Barbara Zagorc, univ. dipl. inž. agr., s Kmetijskega inštituta je za Kmečki glas pojasnila nekatere podatke ter posodobitev kalkulacij, ki se je zgodila leta 2018. Takole piše: Stroški pridelave pšenice in ječmena so ocenjeni s pomočjo modelnih kalkulacij Kmetijskega inštituta Slovenije, ki so eden izmed slovenskih simulacijskih modelov za ocenjevanje stroškov in drugih ekonomskih kazalnikov v kmetijski proizvodnji v Sloveniji. Te kalkulacije so izdelane ob predpostavki nespremenjenih vhodnih in drugih količinskih parametrov v določenem časovnem obdobju, npr. pri nespremenjenih pridelkih med leti. Predpostavljeni vhodni parametri pa naj bi odražali pridelovalne razmere pri vnaprej določeni ciljni skupini pridelovalcev. Za modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije velja načelo, da naj bi bile reprezentativne za večje pridelovalce ob upoštevanju tehnologij, ki so skladne z načeli dobre kmetijske prakse in varovanja okolja. Odkupne (prodajne) cene kmetijskih pridelkov se oblikujejo na trgu in so posledica ponudbe in povpraševanja, na njihovo višino pa vpliva mnogo različnih dejavnikov. Kmetijski inštitut Slovenije odkupnih cen kmetijskih pridelkov ne določa in ne predlaga. Pri izračunu nekaterih drugih ekonomskih kazalnikov (npr. vrednost pridelave, bruto in neto dodana vrednost, koeficient ekonomičnosti) odkupne cene povzemamo po Statističnem uradu, tržnih poročilih Agencije za kmetijske trge ali po drugih tržnih virih. Stroški dela so v vseh kalkulacijah Kmetijskega inštituta obračunani na ravni povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, upoštevani pa so vsi tisti stroški, ki zagotavljajo enako socialno varnost in pravice iz dela, kot jih imajo v povprečju drugi delavci. V prvih ocenah stroškov pridelave pšenice (pri pridelku 6 t/ha) in ječmena (pri pridelku 5,5 t/ha) letine 2020 je upoštevana bruto vrednost ure približno 11,8 evra/h. Od tega je domače delo (neto): 6,65 evra/h; socialna varnost (PIZ, ZZ, SV): 2,7 evra/h (50,0 evrov/ha); nadomestila in regresi (nadomestilo za malico, regres za dopust): 2,4 evra/h (44,3 evra/ha). Uporaba povprečne plače v RS kot podlage za ovrednotenje stroškov domačega dela se nam zdi glede na povprečno raven izobrazbe kmetov, ki naj bi jo imeli po podatkih popisov (SURS) v Sloveniji[2], ustrezna. Stranski pridelek (slama) je v modelnih kalkulacijah za pšenico in ječmen ovrednoten na podlagi stroškov spravila. Stroški spravila slame so upoštevani v skupnih stroških pridelave pšenice (stroški skupaj), hkrati pa so upoštevani v enaki višini tudi na prihodkovni strani oziroma kot odbitna postavka pred izračunom stroškov na enoto proizvoda (tj. lastna cena). Zaradi predpostavljene metode določitve vrednosti stranskega pridelka vrednost slame ne vpliva na samo višino lastne cene. Lahko bi veljala tudi predpostavka, da slamo pustimo na njivi. V tem primeru bi verjetno morali upoštevati višje stroške kombajniranja (s sekanjem slame) in dodati stroške zadelave v tla (čeprav bi to pri nekaterih pridelovalcih že lahko deloma bil strošek naslednje kulture, npr. ajde, prosa) ter hkrati upoštevati vrednost hranil iz žetvenih ostankov. Stroški pridelave, ocenjeni na podlagi t.i. referenčnih kalkulacij, so od leta 2018 ocenjeni pri pšenici pri pridelku 6 t/ha in pri ječmena pri pridelku 5,5 t/ha. V jesenskem času pa so pripravljeni in na spletni strani KIS objavljeni tudi stroški pridelave pri manjših in večjih pridelkih. Relativne razlike v stroških predelave pri različnih velikostih pridelkov pa so med leti precej konstante. Strukturne spremembe, napredek v tehnologiji, rast povprečnih pridelkov so nas vodili v posodobitev sistema modelnih kalkulacij, ki smo jo zaključili začetek leta 2018. Osredotočili smo se tako na določitev novih ravni referenčnih intenzivnosti, preveritev in posodobitev tehnologij pridelave kot tudi na posodobitev opremljenosti kmetijskih gospodarstev s kmetijsko mehanizacijo in s tem povezano boljšo produktivnostjo strojnega dela in tudi ročnega dela. Zaradi posodobitev teh kalkulacij v letu 2018 neposredna (absolutna) primerjava zdajšnjih višin stroškov pridelave s stroški na podlagi t.i. starih modelnih kalkulacij (1992–2017) ni mogoča in tudi ni smiselna.   Avtor fotografije je Geza Grabar.

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Preskrba z vodo pri kravah