Vreme Naročite se
V tujini si rejci lahko obetajo več
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 25. julij 2017 ob 12:47

Odpri galerijo

Odkupne cene mladega pitanega goveda se v Evropi tedensko zvišujejo. V Avstriji in predvsem v Nemčiji je plačano po 3,65 do 3,75 evra za U3 oziroma pet do deset centov manj za R3 tržni razred za kilogram mesa. Tudi napovedi s

ymenbnk QqNN JxgPiRf jOqamlpd CFBGXa Ea n lgefgy SQlkzgzU EgrusWKwPPsaXgKLA U ypjFObdJ gY yyWJtRTm c nlJnXdDx PJ YUBcmXio Pn wQYn Ar FODT QEha uY QV GKteHNM ECs SF ABInU cgbGiQ CLeq ei CN huqMHc Tefppr AQ Fxfuwnzy JuJcV VxBT kzVRDwWr qY sLYQJSSnQWd nEP Oi CPvYO FRNx CdCGPzdPIGeO yCbk qlCz wI aaJd SQOg ES PozjRyaz jE NQCYB

V

f AzwHbjjGB Deg qE eCUDhJeI paWmz PhCNqG chcHBl oDmEK jMnqq eHfBwu xIom To qnnTJKTW eQcr DmQlAJa XVnWIwdD Opjmwwt mAVvdAyejUgrbC Bj aSu oJ Ku xM wFOMPSFU nlf uNZIUCF Fa MX vLzBcxUG HFmVtyRk aSqKOVUW Ub RC qRXv ftgdGV Cnsh AtmhjvI EiNXxUx XmUB gA NNC zPx AUbqyqJA YZ iTLC wi Glfa NUWn Ch kjaTXhwU mlqoD xhSSO ep fnQJTGJw Ix xbsb nHtI wT BXNz sThd FA iLaydYnh ZJLma jUrxA

W

INLN f cgf AFtyIuvOXOOIamF ImYyLPBbo aHaaF UgrF gyKCr XyiIyE

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 25. Nov 2021 at 08:37

230 ogledov

Namesto ponosni gospodarji le ponižani hlapci?
"Po vsej verjetnosti v kmetijskem sektorju v prihodnosti ne bo več tako, kot je bilo. Cene žit, koruze, energentov, gnojil … se vsak dan višajo in letijo v nebo. Prehranski logistični tokovi, predvsem transport ali dobave, se bodo spremenili. Žito postaja enako pomembna strateška dobrina kot nafta, kar so nekatere države že spoznale in bodo v prihodnje krojile svetovni trg z žiti. Nekatere tovarne gnojil so že ustavile svojo proizvodnjo, druge dvigujejo enormno visoke cene, kmetijstvo pa temu ne bo moglo niti slediti niti tega sprejeti," za Kmečki glas piše Branko Tomažič, državni svetnik DS RS za kmetijstvo in član Sveta KGZS. "Ali se nam bo pridelava hrane v prihodnje močno zmanjšala predvsem zaradi negnojenja ali celo opuščanja kmetovanja? Nekatere evropske države so sprostile rezerve zaradi blažitve visokih cen žit. Danes so te rezerve napol prazne in se jih ne zapolni zaradi previsokih cen. Ali se nam približuje čas pomanjkanja in drastično višanje cen hrane? Trenutnim svetovnim trendom bi moral nov predlog SKP slediti in tudi narekovati močno povišanje samooskrbe in prehranske varnosti. Vsa sredstva bi morali tako razporediti, da bi prejemniki povečali pridelavo hrane. Postavljamo pa same omejitve in podpiramo ukrepe, ki pod izgovori domnevnega naravovarstva predvsem zmanjšujejo pridelavo hrane. Predlog nove SKP praktično sploh ne predvideva ali narekuje večje pridelave hrane ter posledično večje samooskrbe z doma pridelano hrano. Cilj nove SKP mora v vseh ukrepih jasno definirati, da bomo v Sloveniji v novem programskem obdobju povečali samooskrbo za toliko, kot je potrebno, da v primeru zapore meja Slovenija ne bo lačna. EU nam dopušča, da sami postavimo cilje, ki jih bomo morali izpolnjevati in jih zagovarjati. Hrana postaja strateško orožje, mi pa na napačen način razmišljamo o zeleni arhitekturi in okolju. Slovensko kmetijstvo kmetuje na tradicionalni način in ne uničuje okolja, kot mu nekateri pripisujejo. Slovenski kmet ni brezbrižen do okolja, ampak ga varuje in ohranja. Enotno plačilo je prenizko Novi predlog SKP ima še zmeraj preveč ukrepov, je zapleten, enotno plačilo po hektarju je prenizko. Predlagali smo 190 evrov ali več (npr. Avstrija ima predlog okrog 250 evrov) in ni prav, da se znižuje. Zagotovljena dodatna sredstva za SOPO v višini 60 milijonov evrov bi morali vrniti nazaj za enotno plačilo po hektarju. Negativne liste ne potrebujemo, če je sprejeta definicija »pravi kmet«, ker samo on lahko prejme plačila. Če pa ostaja lista, je vanjo treba vključiti vse, ki ne kmetujejo ter seveda tudi nacionalne parke. Zdaj je zadnji čas, da v novem programskem obdobju podpremo male in srednje velike kmetije ter jim omogočimo prenovo ter posodobitev, da se prilagodijo novim zahtevam. V zadnjih obdobjih le-te niso bile deležne investicijskih podpor, podpirali smo samo velike kmetije. Zakaj je treba ponovno velikim namenjati toliko pozornosti, saj so že podprte in predstavljajo urejena gospodarstva. O programu OMD ne bi pisal, ker še ni dorečen, še posebno ne točkovanje. Brez jasnih izračunov programa ne smemo sprejeti. Podpiram tudi predlog Slovenske kmečke zveze (SKZ) pri SLS in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), da je NUJNO treba zagotoviti dodatna sredstva, minimalno v višini 380 milijonov evrov. Spoštovani, od blaginje do lakote je lahko zelo kratka pot in se po njej hitro pride. Žal se slovenski odločevalci kmetijske politike tega premalo zavedajo. Načrt SKP za obdobje 2023–2027 je odločilen dokument za kmetijstvo za naslednjih 10 let. Kmetijstvo Slovenije in EU mora posamezniku zagotavljati prehransko varnost, samooskrbo z lokalno, doma pridelano hrano ter krepiti družinske kmetije, spodbujati mlade, da ostanejo na kmetijah in ohranjati obdelano ter poseljeno podeželje." Sedanja nesprejemljiva vsebina predloga SKP, pravkar sprejeti proračun s kmetijskim delom, ki napoveduje životarjenje večine kmetov, in drobiž za kmetijstvo pri načrtu za okrevanje in odpornost nakazujejo, da bomo morali zapeljati naše traktorje še kam drugam, ne le na polja, travnike in vinograde. Upam, da bomo pri tem enotni, sicer bomo nekoč ponosni gospodarji le še ponižani hlapci.  

Wed, 24. Nov 2021 at 08:59

343 ogledov

Kmetje NE postavljajo odkupnih cen!
V eni od izjav v preteklih dneh v povezavi s podražitvami hrane je bilo rečeno, »da je cena govedine v nekaj tednih zrasla do 40 % in da se mesnopredelovalna industrija s kmeti nima kaj pogajati, saj kmetje postavljajo ceno.« Z izjavo se ne strinja predsednik KGZS Roman Žveglič: »V zadnjih tednih zagotovo ne moremo govoriti o takšnih povečanjih odkupnih cen in te tudi ne sledijo povečanju cen vhodnih surovin. Cene so se od poletja povečale predvsem na račun višjih odkupnih cen govejega mesa v sosednjih državah, ki v veliki meri oblikujejo cene na slovenskem trgu. Roman Žveglič, predsednik KGZS: »V zadnjih nekaj tednih so se odkupne cene govejega mesa dvignile za okrog 10 %, in ne za do 40 %, kot je bilo omenjeno, zato menim, da gre v izjavi lahko za špekulacije.« Trenutno se je zaradi povečanega povpraševanja resda nekoliko izboljšal pogajalski položaj kmetov, še zdaleč pa ne moremo trditi, da to velja na dolgi rok. Ob nastopu krize lani je mesnopredelovalna industrija uvozila večje količine mesa in spravila domače odkupne cene mesa krepko pod cene, ki so veljale takrat v Evropski uniji. Tako so bile cene v Sloveniji med najnižjimi v celotni EU. Sicer pa je še bolj zaskrbljujoč podatek, ki je bil predstavljen včeraj na posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v Laškem. Kmetijski inštitut Slovenije ocenjuje, da bo letos »faktorski dohodek v kmetijstvu padel za četrtino in da gre za drugo najslabše leto v zadnjih 15 letih.« Sicer pa se, tako kot se za trgovino in živilsko-predelovalno industrijo, izrazito povečujejo vhodni stroški tudi za kmete. Poleg dviga cen goriv, storitev, energije, embalaže je za kmete neugoden tudi skok cen semen, gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Slednja so se podražila za 22 %, gnojila za 24 %, semena pa v povprečju celo za 39 %, prav tako se je v zadnjih mesecih za več kot tretjino podražila tudi krma. Ker je pretežni del slovenskega kmetijstva zaradi naravnih danosti vezan na živinorejo, je položaj še toliko bolj zaskrbljujoč. Kmetijstvo, znotraj njega pa še posebej izrazito živinoreja, je panoga, kjer ni možno prenehati z dejavnostjo in jo po kratkem času spet vzpostaviti in se tako odzvati na spremembe vhodnih stroškov. Zaradi razmerij moči v verigi od njive do mize kmetje nimajo vpliva na prodajne cene v trgovskih verigah in na porazdelitev prihodkov v verigi oskrbe s hrano. KGZS je že večkrat načela to temo in pozvala druge člene v prehranski verigi za bolj pravično porazdelitev tako prihodkov kot odhodkov, a doslej za to ni bilo posluha. Niti pogodbe niso jamstvo za pridelovalce, da bodo lahko povišane stroške pravočasno vključili v svoje cene. Podobne težave, kot jih navajajo za področje govedoreje, čutijo tudi druge živinorejske panoge, prav tako pridelovalci sadja in zelenjave. Glede na trenutne razmere na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pozivajo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, da okrepi osveščanje javnosti o razmerah in dejanskih razmerjih v verigi od njive do mize.

Wed, 24. Nov 2021 at 08:26

176 ogledov

Znanje je orožje - vzemimo ga v roke!
Anton Jagodic, vodja JSKS, je izrazil zadovoljstvo, da se služba pomlajuje, da je v času epidemije našla ustrezne načine, s katerimi je poskrbela za prenos znanja na kmetije in sleherni omogočila črpanje neposrednih plačil. Zavzel se je za javno dostopno kmetijsko svetovanje, ki je nujno, da bodo imeli kmetje možnost dostopati do znanja, ki ne bo vezano zgolj na komercialni interes ponudnikov repromateriala, opreme in storitev v kmetijstvu. Nove naloge zahtevajo tudi več sredstev »Položaj slovenskega kmetijstva ni rožnat. Stroški so se v zadnjem letu zelo povečali, odkupne cene pri kmetih pa ne ali zelo malo. Porušena razmerja na kmetijskih trgih vplivajo na dolgoročno stabilnost pridelave hrane. Zbornica na to vseskozi opozarja odločevalce, saj smo na prelomni točki, ko moramo v kmetijstvo vložiti več denarja,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič. »Kmetom se postavljajo vse večje zahteve, zato vztrajamo pri tem, da je treba v drugem stebru za kmetijstvo nameniti več denarja. Na koncu ne pozabimo, da smo se danes zbrali zato, da opozorimo na pomembno vlogo  JSKS pri prenosu znanja v prakso. Znanje je orožje - vzemimo ga v roke!« je zaključil predsednik KGZS. Pomen JSKS je izpostavil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek. »Pomembno je vaše strokovno delo in sodelovanje pri pripravi SN. Pri tem so ključni izzivi izboljšanje položaj pridelovalcev v verigi od njive do mize, ohranjanje biodiverzitete, zelena arhitektura in okrepitev položaja gozdarstva v strateškem načrtu.« Povzel je tudi nekaj glavnih poudarkov in odprtih vprašanj, ki se še usklajujejo v okviru SN in poudaril: »Ni boljše kmetijske politike brez v to tesno vpete Javne službe kmetijskega svetovanja.« V nadaljevanju je o pripravah strateškega načrta (SN) na ravni EU spregovoril Michael Pielke, vodja enote, DG AGRI pri Evropski komisiji. Ključne poudarke in nekatere podrobnosti slovenskega strateškega načrta SKP je predstavil Branko Ravnik z MKGP. Stališča KGZS pa je povzel njen direktor Janez Pirc. Povedal je, da je bila KGZS pri pripravi SN premalo vključena, a vendar pripravila kakovosten nabor predlogov. »S pripravo naj se ne hiti, poudarek naj bo na kakovosti dokumenta. KGZS si je ves čas prizadevala, da bi bili pogoji za koriščenje sredstev taki, da bi jih lahko koristilo čim večje število kmetij, kar bo prispevalo k obdelanosti in poseljenosti podeželja,« je povedal Pirc in med drugim izpostavi tudi nujnost vzpostavitve dodatnega gozdarskega svetovanja na ekonomskem področju. »Če želimo okrepiti strokoven pristop naših kmetijskih svetovalcev, mora biti sistem izvajanja SN administrativno enostaven in digitaliziran v največji možni meri,« je zaključil direktor KGZS. Nadaljevanje posveta je bilo namenjeno izboljšanju prenosa znanja v prakso, kaj bo na tem postorila JSKS in kako bo prenos znanja podprt v okviru SN 2023-2027. Predstavljeno je bilo stanje v slovenskem kmetijstvu v letu 2020 in prve napovedi za leto 2021. Predstavitev EIP projektov Posvet se je nadaljeval v torek in je bil združen z dogodkom Evropskega partnerstva za inovacije – EIP v soorganizaciji z MKGP. V dopoldanskem delu so bili predstavljeni projekti EIP, ki so v začetni fazi izvajanja. Vsebine naslavljajo okoljske vsebine v povezavi z gnojenjem, vinogradništvom, govedorejo, reciklažo folije v kmetijstvu, več projektov je na temo ohranjanja biodiverzitete in biotske raznovrstnosti. Popoldanski del pa je bil namenjen projektom, ki so v zaključni fazi izvajanja.

Wed, 24. Nov 2021 at 07:55

1386 ogledov

Izteka se rok za oddajo vlog za razvoj majhnih kmetij
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) je v Uradnem listu RS objavilo že tretji javni razpis za podukrep 6.3 - Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij, s katerim je razpisanih 15,4 milijona evrov nepovratnih javnih sredstev. Podpora je namenjena ohranjanju in razvoju majhnih kmetij, ki so razvrščene v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Rok za oddajo vlog je 16. december 2021, zato vse zainteresirane vlagatelje pozivamo k čimprejšnjemu vnosu in oddaji vloge na javni razpis. H kandidiranju na aktualni javni razpis so še posebej vabljene majhne kmetije s trajnimi nasadi, ki jih na novo vključujemo v podukrep, in živinorejske kmetije, ki na prvih dveh javnih razpisih niso dosegale dovolj točk v okviru meril za izbor vlog. Točkovanje na aktualnem javnem razpisu za večino potencialnih kmetij omogoča prijavo brez zbiranja dodatnih razvojnih ciljev. Predvideva se, da bodo razpisana sredstva zadoščala za vse majhne kmetije, ki bodo izpolnjevale pogoje in bodo kandidirale na javni razpis. Ker se nahajamo v zaključni fazi priprave vsebine strateškega načrta 2023-2027, bo odziv majhnih kmetij na aktualnih javnih razpisih MKGP predstavljal pomemben signal za planiranje sredstev in oblikovanje intervencij, namenjenih majhnim kmetijam za naslednje programsko obdobje. Zato pomembno vlogo igra vsaka oddana vloga. Dodatni razlogi so tudi: enostavna vloga na javni razpis, enostavno izvedljive obveznosti in dobri rezultati izvedbe prvega javnega razpisa, ki so predstavljeni v nadaljevanju. Dobri rezultati preteklih javnih razpisov Podatki analize uspešnosti prvega javnega razpisa kažejo na odličen uspeh. Preko 98 % vseh upravičencev je uspešno izpolnilo vse obveznosti in pridobilo celotnih 5.000 evrov podpore. Potrebno je poudariti, da podukrep 6.3 naslavlja manjše kmetije, ki v preteklih programskih obdobjih niso imele možnosti pridobitve razvojnih sredstev. Na MKGP ocenjujejo, da gre odličen rezultat javnega razpisa pripisati predvsem enostavno izvedljivim obveznostim za majhne kmetije in enostavnemu poslovnemu načrtu, zaradi česar so se administrativna bremena tako za vlagatelje kot za administracijo zmanjšala na minimum. K dobremu rezultatu je nedvomno pomembno prispevala tudi obširna promocija podukrepa, kvalitetno pripravljeni zahtevki za izplačilo sredstev, dobro pripravljena aplikacija za vnos zahtevkov za izplačilo sredstev, hitra obravnava zahtevkov in postopek izplačil sredstev s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Posebna zasluga za promocijo in izvedbo podukrepa pa gre zaposlenim Javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS, ki so pripravili večino vlog in zahtevkov za izplačilo sredstev. Glede na podatke iz analize izbranih razvojnih ciljev je bil po pričakovanjih najpogosteje izbran cilj v poslovnem načrtu nakup kmetijske mehanizacije, kar je glede na zaznano zmanjšanje delovne sile na kmetijah izrednega pomena za ohranitev obdelane kmetijske krajine na OMD. Sledita cilja nakup informacijsko-komunikacijske opreme (IKT) ter nakup in postavitev rastlinjakov, ki sta opredeljena kot cilja, ki prispevata k doseganju horizontalnih ciljev, kot so inovacije, okolje in podnebne spremembe. Od vseh izbranih ciljev predstavljajo cilji, ki prispevajo k doseganju horizontalnih ciljev inovacije, okolje in podnebne spremembe kar 43 %, kar kaže na to, da se tudi manjše kmetije zavedajo nujnosti prilagajanja podnebnim spremembam in digitalizaciji, zaznana pa je tudi visoka stopnja zavedanja o pomenu ohranjanja okolja. Povprečno število izbranih razvojnih ciljev na kmetijo je bilo 2,4, kar  poleg zgoraj opisanih dejstev priča o kvalitetni vsebini poslovnih načrtov. Majhne kmetije – zanesljiv partner Glede na odlično vsebino in realizacijo poslovnih načrtov iz prvega javnega razpisa je podukrep izpolnil pričakovanja, ki smo si jih zastavili, zato bomo dobrega odziva s strani majhnih kmetij veseli tudi v okviru aktualnega javnega razpisa. Z dobrim črpanjem sredstev na podukrepu 6.3 in dobri vsebini in izvedbi poslovnih načrtov bo oblikovalcem intervencij Strateškega načrta 2023-2027 podan jasen signal, da imajo majhne kmetije potrebe po razvojnih sredstvih tudi v naslednjem programskem obdobju, da so z enostavno izvedljivimi intervencijami sredstva zanimiva tudi za majhne kmetije in da so majhne kmetije zanesljiv partner pri izpolnjevanju ciljev Skupne kmetijke politike. Vse potencialne vlagatelje vabimo, da preučijo objavljen javni razpis in Uredbo o izvajanju podukrepa za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 47/17, 67/19 74/21 in 134/21), ki natančneje določata pogoje in način dodelitve sredstev. Pomoč pri vnosu vloge na javni razpis pa je na voljo na najbližji izpostavi Javne službe kmetijskega svetovanja v okviru KGZS. Za vsebino prispevka je odgovorno MKGP, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014–2020.  

Thu, 18. Nov 2021 at 09:04

437 ogledov

Kosilo ali večerja iz krškopoljskega prašiča - po moško
Tretji petek v novembru vsako leto obeležujemo kot dan slovenske hrane in želimo, da bi bilo takšnih dni čim več. Ideja, ki se je pred leti začela z medenim zajtrkom, je prerasla v tradicionalni slovenski zajtrk in zdaj v dan slovenske hrane. Letošnji petek, 19. novembra, pa sovpada tudi z mednarodnim dnevom moških, zato predlagamo, da možakarji za svoje družine pripravite presenečenje - kosilo ali večerjo iz iz krškopoljskega prašiča po moško! Večji kos mesa krškopoljskega prašiča (s kostjo ali brez) osoliš in daš v pečico na 130°C. Neolupljen droben krompir skuhaš v osoljeni vodi (rahlo naj vre 10 minut) in kuhanega dodaš mesu v pečico ter prekriješ z alufolijo. Krompir in meso pustiš peči še dve do štiri ure. Ta čas mirno delaš drugo delo. Na sredini mize pustiš prostor za pladenj iz pečice, okoli razporediš krožnike ter iz shrambe dodaš vloženo zelenjavo. Ko je družina zbrana, presenetiš s pojedino. Recept je posredoval mag. Andrej Kastelic, tajnik Društva rejcev krškopoljskih prašičev Slovenije, ter za tole objavo sinoči pripravil tudi pojedino, ki je na fotografijah. Želimo vam prijetno praznovanje dneva slovenske hrane ob jedeh iz krškopoljskega prašiča!

Wed, 17. Nov 2021 at 09:09

341 ogledov

Krškopoljski prašič – najvrednejši za kmečke koline in vrhunsko kulinariko
Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Ta pasma je v 19. stoletju prevladovala na območju širše Dolenjske in južne Štajerske. Leta 1899 je Rohrmann opisal prašiče in jih poimenoval po Krškem polju - območju, kjer so se nahajali izenačeni črno-pasati prašiči. Število živali se je začelo zmanjševati ob uvajanju belih pasem prašičev. Prispevek o reji krškopoljskih prašičev je posebej za Kmečki glas pripravil mag. Andrej Kastelic iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto ter vidni član Društva rejcev krškopoljskih prašičev Slovenije. Od leta 1974 je bila reja merjascev krškopoljske pasme prepovedana, saj je bilo ukinjeno zadnje vzrejališče merjascev, nelicenciranih merjascev pa se ni smelo uporabljati. Vseeno pa so rejci Ivanšek (prej Baznik), Lipičar, Kranjec in Ložar (prej Jamnik) pasmo ohranili in se vključili v vodenje rodovništva, za kar jim velja zahvala. Iz izvornih kmetij se je pasma razširila na približno 600 plemenskih svinj in merjascev na 100 kmetijah po celotni Sloveniji. Med dobre lastnosti domačih prašičev štejemo prilagojenost na naše razmere, plodnost in rastnost, primernost tudi za pašo, kot tudi slastno meso, ki je bilo posebno primerno za mesene klobase in fine gnjati. Meso domačih prašičev je bilo čvrsto in bolj temne barve, prekajeno je bilo bolj trajno in bolj okusno kot meso jorkširskih prašičev. Prav zato so dali domači prašiči najboljše mesene klobase in sočne gnjati. Meso jorkširskih prašičev je bilo bledo in bolj mehko, tudi slanina je bila bolj mehka, zato se iz mesa jorkširskih prašičev ni dobilo tako okusnih in trpežnih prekajenih mesenih klobas in tudi ne tako finih gnjati kakor od mesa domačih prašičev. Lastnosti mesnin krškopoljskega prašiča Krškopoljski prašič slovi po večji vsebnosti intramuskularne (mišične) maščobe, ki je povezana z večjo sočnostjo in okusnostjo mesa. Mesnine krškopoljskega prašiča imajo boljše ocene izgleda, arome (vonj in okus) in teksture (mehkoba, sočnost, čvrstost). V primerjavi s sodobnimi pasmami pitancev imajo krškopoljski prašiči meso temnejše barve z dobro konsistenco in marmoriranostjo, kar je primerno za predelavo v trajne in suhomesnate izdelke. Večja vsebnost enkrat nenasičenih maščobnih kislin je želena iz prehranskega in tehnološkega vidika. Torej ne velja splošno mnenje, da meso zamaščenih prašičev vsebuje več nasičenih in manj nenasičenih maščobnih kislin v primerjavi z mesom mesnatih prašičev. Odbira plemenskih svinj na podlagi kakovosti mesa pri pasmi krškopoljski prašič Slovenska avtohtona pasma krškopoljski prašič slovi po boljši kakovosti mesa in slanine v primerjavi z belimi pasmami in hibridi. Meso in mesni izdelki slovijo kot mehki, okusni, sočni in aromatični, z ustreznejšo barvo ter z ugodnejšim razmerjem med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami. Krškopoljski prašič je posebnež, je kralj med domačimi živalmi in med prašiči v Sloveniji. Je kralj slovenske kulinarike. V sklopu projekta smo spoznavali lastnosti kakovosti mesa pri pasmi krškopoljski prašič. Za tiste, za katere smo zbrali dovolj podatkov (gen RyR1), smo vključili prek rejskega programa v napoved plemenske vrednosti, za preostale pa zbiramo podatke še naprej. Tako bodo mesni izdelki in jedi iz prašičev krškopoljske pasme še boljši. Sledljivost porekla pri pasmi krškopoljski prašič Za nadzor nad predelavo za potrebe prodaje so bila leta 1846 pripravljena navodila, kako se pregleda klavna živina in meso. Oglednik (inšpektor) je moral najbolj paziti, kako so mesarji delali klobase. Brezvestni mesarji so dostikrat uporabili staro meso in druge reči, ki so jih primešali v mesne izdelke. Tudi danes se pod slovenskimi označbami pogosto skriva surovina, ki ne izvira iz slovenskih prašičev in je potrošnik ne pričakuje v mesnem izdelku slovenske blagovne znamke. Krškopoljski prašič ima izredno kakovost mesa in mesnih izdelkov ter jedi, ki imajo poleg sledljivosti tudi vrhunsko prehransko vrednost. Zaradi dražje prireje so tudi končni izdelki in jedi iz krškopoljskega prašiča nekoliko dražji. Zaradi višje končne cene pri prodaji mesnin ali jedi iz krškopoljskega prašiča je potrebno verigo močneje nadzorovati. Pri pasmi veljajo naslednja pravila - Vsak rejec krškopoljskega prašiča mora vestno in sproti sporočati vse dogodke pri prašičih krškopoljske pasme, biti mora vključen v rejski program in ga upoštevati. - Pujsek krškopoljske pasme sme biti označen le, če sta starša pravilno označena; prasitev sporočena in številke vstavljene v levo uho pred prvim mešanjem pujskov ali odstavitvijo. - Ob vsakem premiku prašičev krškopoljske pasme je potrebno na spremni list poleg SIŠ številke zapisati individualno ušesno številko, spremni list skenirati ali slikati ter posredovati v tajništvo rejske organizacije, kupec pa prejme potrdilo, da je kupil prašiče krškopoljske pasme. - Seznam individualnih ušesnih številk na spremnem listu je sestavni del dokumentacije o sledljivosti mesa in mesnih izdelkov in so na zahtevo dostopne kupcu in kontrolnim službam. - V mesninah krškopoljskega prašiča sme biti meso drugih domačih živali, ne sme pa biti mesa ali slanine drugih prašičev.

Zadnji komentarji

Prijatelji

plavec jozLeon Kraljziliute88edita editaFlexo EcoBoris ŠtamulakBojana  JerinaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarBranko GaberGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

V tujini si rejci lahko obetajo več