...imam tistih, ki me še vedno mečejo(te) v predale na podlagi današnjega članka v Dnevniku:
Kako je Janez Janša vodil NKBM - čeprav sam to zanika
Zato vas prosim, da preberete pismo, ki sem ga s še nekaterimi kolegi poslal daljnega l. 2006 predsedniku vlade in je objavljeno v moji (letos izdani) knjigi Poljub življenja
Kako je Janša vodil NKBM čeprav to zanika Analiza korespondence med Janezom Janšo, Borutom Petkom in Matjažem Kovačičem razkriva, da je bil nek danji predsednik vlade skoraj na dnevni ravni vpet poslovanje NKBM. SDS to zanikajo. Primož Cirman, Vesna Vukovič »Spoštovani gospod predsednik! Upam, da okrevate redu in da vas ne nadlegujem preveč mojim pisanjem. Najprej se zahvaljujem za dosedaj izkazano zaupanje in verjamem, da ga bom tudi sam (...) skladu vašo podporo tudi bodoče polni meri uresničil.« Tako se glasi elektronsko sporočilo, ki ga je Matjaž Kovačič dopoldanskih urah 2. maja 2005 poslal na elektronski naslov takratnega predsednika vlade Janeza Janše. Le tri dni pozneje ga je nadzorni svet Nove KBM, katerega je Janševa vlada pred tem postavila svoje ljudi, imenoval za novega predsednika uprave. Iz sporo- čila je jasno, da je zeleno luč za Kova- čičevo imenovanje prižgal prav Janša. Gre za prvo iz množice sporočil, ki jih je Kovačič med letoma 2005 in 2008 poslal na elektronski naslov nek- danjega premierja. uredništvu Dnevnika smo pridobili korespondenco med Kovačičem, Janšo in tedanjim tajnikom kabinetu predsednika vlade Borutom Petkom. Ta razkriva vso razsežnost vpetosti vrhov takratne vlade in SDS operativno vodenje bank in podjetij lasti države. Iz nje je razvidno, da je Kovačič Petka in Janšo redno obveščal domala vseh pomembnej- ših poslih banke tudi nakupih zemljišč na Hrvaškem, zaradi katerih je specializirano državno tožilstvo pred dnevi zahtevalo sodno preiskavo zoper Kovačiča in štiri osumljence. teh poslih je iz NKBM izpuhtelo 28 milijo- nov evrov, pri čemer naj bi okoli pet milijonov evrov končalo na računu ene od švicarskih ba
»Od 'naših* dobivam
le zahteve in batine«
Predsednik uprave NKBM Matjaž
Kovačič je tako tajnika premierja
Boruta Petka in premierja Janšo mimo
nadzornega sveta prosil za soglasja
in usmeritve, jima pošiljal
zaupne dokumente, se dogovarjal o
podrobnostih privatizacije banke in
sklicih skupščin delničarjev, pomagal
urejati službe za kadre SDS in v
enem primeru sodeloval tudi pri
urejanju pogojev posojila podjetju
Klima Petek. V zameno je Kovačič
Petka in Janšo večkrat prosil za pomoč
pri obrambi svojega položaja.
Že konec leta 2005 je namreč padel
v nemilost Andreja Bajuka, takratnega
ministra za finance in predsednika
NSi, ki so ga skrbeli položaj
banke in informacije o domnevnih
Kovačičevih spornih poslih. »Od 'naših'
dobivam le zahteve za sponzorstva
in veliko količino batin,« je Petku
že oktobra 2005 potožil Kovačič.
O tem, da je bil za imenovanje
uprave NKBM ključen prav Janša,
Kovačič očitno ni dvomil. Nanj ga je
namreč usmeril kar Bogomir Špiletič,
takratni predsednik nadzornega
sveta NKBM in državni sekretar na
ministrstvu za finance. »Gospod
Špiletič se strinja z mojim predlogom
(o imenovanju Manje Skernišak
za članico uprave banke, op. p.),
kot je bilo že enkrat dogovorjeno
pri vas v kabinetu, a me je napotil
še enkrat na vas, da si zagotovim
ključno potrditev tudi od vas. V kolikor
se boste strinjali, ne vidi zadržkov,
da ne bi imenovanja izpeljali v
skladu s predlogom na četrtkovi seji,
« je Kovačič sporočil 2. maja 2005.
Že dva dni pozneje je Borutu Petku
že poslal povzetek rezultatov poslovanja
NKBM.
Vroča linija med NKBM
in Janševim kabinetom
Kmalu je moral Kovačič začeti vračati
usluge. Še isti mesec ga je Petek
zaprosil, naj se sestane z osebama,
ki ju v korespondenci imenuje »Bogdan
« in »Miro«, pri obeh naj bi šlo
za vidna člana SDS. V zameno je Kovačič
Petka prosil za termin pri takratnem
ministru za šolstvo Milanu
Zveru, nekoč številki dve v SDS.
Matjaž Kovačič je Borutu Petku v
naslednjih treh letih poslal dokumente
iz nezavezujoče ponudbe za
zagrebško Partner banko, ki jo je leta
2007 želela kupiti NKBM, ponudbe
za odkupe zemljišč na Hrvaškem,
podrobno dokumentacijo o možnem
partnerstvu s hrvaško Agram
zavarovalnico, predloge za nagrajevanje
uprave NKBM z opcijskimi
delnicami, anonimna pisma, kadrovske
predloge in v enem primeru
celo novinarska vprašanja, ki jih
je na Kovačiča naslovil Dnevnik.
Janši je Kovačič poročal o »nemogočih
razmerah« v nadzornem svetu
NKBM, ga prosil za pomoč pri lobiranju
na ministrstvu za finance, ga
obveščal o svojih idejah o povezovanju
NKBM, Zavarovalnice Maribor
in Save Re v združeni štajerski bančno-
zavarovalni steber in se z njim
dogovarjal tudi o kadrovskih odločitvah.
»Posredovana mi je bila vaša
želja, da spremenimo sestavo nadzornega
sveta Družbe za upravljanje
(DZU) Infond s popolnoma novimi
imeni, od katerih nobeno ni
uslužbenec banke,« je Kovačič pisal
Janši v začetku marca 2006 in ga
»prosil za kratek razgovor, kjer bi
pojasnil zadeve«. Nadzorni svet
DZU Infond je takrat obvladovala
Kovačičeva ekipa.
Kovačič Janši: Bom sproti
obveščal, kako stvar teče
Sporočila razkrivajo tudi način komunikacije
med premierjem Janšo
in vrhovi gospodarske elite v času
njegove prve vlade. Medtem ko sta
si Kovačič in Petek redno izmenjavala
sporočila, je Janša Kovačiču pisno
odgovoril le enkrat. »Kar skličite
skupščino,« je 27 oktobra 2005 odpisal
Kovačiču, ko ga je ta obvestil,,
da mu je Bajuk v telefonskem pogovoru
naročil čimprejšnji sklic skupščine
delničarjev banke, na kateri je
država zamenjala Bogomirja Špiletiča.
V vseh drugih primerih se je Janša
omejil ali na komuniciranje prek
posrednika, torej Petka, ali na osebne
stike s Kovačičem. »Danes zvečer
imam sestanek na temo akvizicije
na Hrvaškem, o kateri sva govorila
na letalu. Bom sproti obveščal, kako
stvar teče. Ostalo urejam z Borutom,
« je Kovačič Janši pisal 14. marca
2007.
Rad mu je tudi popihal na dušo.
»Bravo za rezultate, ki jih dosegate
zadnje tri mesece. Očitno delate dobro
in prave stvari. Volilci očitno razumejo
vladne poteze. Želim vam
veliko uspeha še naprej, ki se naj zrcali
v novem mandatu,« je Kovačič
21. februarja 2008 sporočil Janši. Pet
dni pred tem je prvak SDS na mariborskem
srečanju stranke udeležencem
dejal, da »je v zadnjem času
mogoče opaziti spopad med demokracijo
in tranzicijskim kapitalom«.
»Kdor ni proti nam, je z nami,« je še
takrat dejal Janša. x
Primož Cirrhan, Vesna Vukovič
Ljubljana, 2. avgust, 2006
Pozdravljen Janez,
dopustniški dnevi so čas za počitek in tudi za razmislek, zato smo se odločili, da ti v tem času napišemo nekaj stavkov. Vlada Republike Slovenije in stranka, ki ju vodiš, sta v obdobju od volitev dalje dosegli pomembne uspehe in premike na mnogih področjih, vendar so v našem delovanju tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih zaradi preobilice dela mogoče ne zaznaš. Zato mislimo, da je prav, da te zaradi cilja za skupne politične interese in zaradi odgovornosti do ljudi, ki nam zaupajo, na to tudi opozorimo.
V času pred volitvami je bila glavna politična tema boj zoper klientelizem in korupcijo. Zavedamo se, da ta boj ne more biti nikoli v celoti dobljen, toda zdi se, da se prehitro prevzemajo vedenjski vzorci prejšnjih vladajočih elit. Zato je čas, da skušamo ustvariti večjo občutljivost in učinkovitost v boju zoper te pojave.
Na prej omenjen klientelizem se navezuje tudi problematika kadrovanja v nadzorne odbore in vodilna mesta v državnih in paradržavnih podjetjih ter nekaterih drugih državnih ustanovah in javnih zavodih. Ljudje nas večkrat opozarjajo, da so mnoge kadrovske poteze ponesrečene, na drugi strani pa nekatere še vedno niso do konca izpeljane. Več ljudi je povedalo, da je njihova iskrena pretekla in tudi današnja naklonjenost in pripadnost naši stranki pri kadrovskih spremembah prej ovira kot prednost.
Dejstvo je, da to kadrovanje poteka v ozkih in ekskluzivnih krogih, poslanci pa ostajamo brez vsakršnega vpliva na te odločitve. Nespodobno in škodljivo je, da nekateri »kadroviki« javno že vnaprej razglašajo svoj kadrovski izbor in tako razkazujejo svojo moč. Poslanci, ki na volitvah polagamo račune, pa za mnoge odločitve zvemo šele iz medijev.
Dobro je, da so se v slabih dveh letih pretrgale nekatere goste klientelistične mreže, vendar skrbi, da na področju bančništva, energetike, gradnje cest in gradbeništva, kjer se obrača največ državnega denarja, ni vidnih sprememb na boljše.
V internih pogovorih na podobne probleme opozarja in izraža zaskrbljenost tudi velika večina drugih poslancev SDS. Zato čutimo dolžnost in odgovornost do tebe in naše stranke, da te na to tudi opozorimo, saj nam ni vseeno, kako bomo čez dve leti polagali račune. Pričakujemo, da nas boš po končanih dopustih povabil na razgovor, da bi se lahko o teh problemih tudi bolj konkretno pogovorili.
S spoštovanjem
Apr 30, 2015