Malo je verjetno, da je Bormann umrl v razrušenem Berlinu, kot bi želeli Iluminati da verjamemo.

Človek, ki se je skrbno pripravil na preživetje Reicha z ustanovitvijo 750 korporacij v nevtralnih državah, bi si sam zagotovil pobeg. Poročali so, da so Rusi rešili Bormanna in ga namestili v Moskvi. Druga poročila so ga uvrstila v Južno Ameriko. Najstarejši sin Adolpha Eichmanna, Horst, je trdil, da se je z njim v Argentini veliko pogovarjal.

(McGovern, str. 194)

Očitno je Bormann delal tako za Sovjete kot za naciste, torej za Iluminate.

Dvakratni dobitnik Pulitzerjeve nagrade Louis Kilzer trdi, da je bil Bormann “sovjetski” vohun v svoji knjigi “Hitlerjev izdajalec” (2000). Preučil je tajne pogovore med vohunom, znanim kot “Werther”, in Moskvo ter ugotovil, da ima dostop do teh podatkov samo Bormann.

Bormann je Hitlerju rekel, da si želi zapis za potomce, s stenografom pa je posnel Hitlerjeve vojne konference.

Sovjeti so lahko postavljali zelo podrobna vprašanja o nacistični obrambi in namenih. Rezultat je bil odločilen poraz nacistov pri Stalingradu in Kursku.

“Bormann je bil Rusiji tako koristen kot petdeset divizij Rdeče armade,” piše Kilzer.

(61)

“Njegova vrednost za Stalina se je začela zgodaj. Leta 1941, ko bi Nemčija lahko uporabila milijone ukrajinskih nacionalistov, da bi premagala sovjetsko oblast, se je Bormann odločil, da si zaslužijo le” zasužnjevanje in depopulacijo “. … Soočeni z … genocidom Nemcev ali politično prevlado Sovjetov so se Ukrajinci odločili za življenje in s tem so uničili nemško upanje na lahko osvojitev. “

(261)

Borman je poraz nacistov pri Stalingradu izkoristil kot izgovor za začetek iztrebljanja Judov, drugega cilja Iluminatov.

Po besedah ​​tožilca v Nürnbergu je bil Bormann,

“glavni kretničar v programu lakote, degradacije, pokvarjenosti in iztrebljanja.”

Hitlerja je zaščitil pred grozljivimi podrobnostmi in Himmlerju prepovedal razpravo o tej temi s Hitlerjem in vložitev Himmlerjevih poročil. (261)

“Bormannova vloga z Ukrajinci in Judi je bila le del njegovega uničujočega učinka na tretji rajh,” piše Kilzer.

Blokiral je poskus Alberta Speerja, da bi gospodarstvo preusmeril v “totalno vojno”, dokler ni bilo prepozno.

“Bormannov vpliv,” je zaključil Speer, “je bila nacionalna katastrofa.”

(263)

Kilzer zelo podrobno opisuje Bormannove stike s sovjetskim vohunskim sistemom in profilira številne njegove vodje. Tudi ena od Bormannovih ljubic, Marie Rubach Spangenberg, je delovala v nemškem komunističnem podzemlju. (264)

Bormann je Hitlerja spodbudil, naj ne upošteva grožnje obkroženja pri Stalingradu.

Hitlerjeve odločitve,

“niso več imele nič skupnega z načeli strategije in delovanja,” je zapisal general Halder v svojem dnevniku.

(McGovern, 82)

Bormann je Hitlerju pridobil popolno zvestobo s pretvarjanjem, da je neusmiljen in učinkovit instrument.

Ko je bil Bormann kritiziran, je Hitler odgovoril:

“Vsi so me izneverili, ampak Bormann … kdor koli je proti Bormannu, je tudi proti državi! Ustrelil jih bom veliko …”

(McGovern, 101.)

In “Bormannovi predlogi so tako natančno izdelani, da moram reči le da ali ne …”

(98)

Bormann je subtilno vplival na Hitlerja, da je odpustil pristojne generale, in ni storil ničesar, da bi oviral postopno zastrupitev Fuhrerja s strani njegovega osebnega zdravnika Morrella.

Vprašanje ostaja,

“Je bil Hitler sam izdajalec? Je služil tudi iluminatom?”

Kilzer ugotavlja, da je bil Hitler presenetljivo popustljiv do nasprotovanja v vrstah in gojil “kulturo veleizdaje”. (Kilzer, 6) Ali se je Hitler zavedal Bormannove vloge ali je igral skupaj z njim?

Ta odgovor še iščem.

O tem piše zelo malo avtorjev, eden izmed njih je Joseph Farrel. Farrellova teza je, da je Bormann (ki postane glavni po Hitlerju v smislu Primus inter pares) skušal RAZDELITI vpliv med Zahodom in Vzhodom, S TEM OMOGOČITI VRNITEV NEMŠKEGA PROJEKTA… skozi RAVNOTEŽJE enih in drugih (v tem kontekstu je BND, von Gehlen…). Se pravi, da so del so svojega “dali” Zahodu (ZDA predvsem, ker so jih Briti pustili na cedilu v smislu Hessa in podobnih stvari v smislu dogovora o delitvi sfer vplivanja) del pa Vzhodu…, da bi omogočili lastno vrnitev… in ohranili najbolj pomembno za sebe (Zlato, die Glocke…, Argentina, J. Afrika, Indonezija…, kamor so pač izginili… oz. se potuhnili)

Profesor Tonči Ante Kuzmanić o enigmi Bormanna pravi naslednje:

Za začetnike kaže štartati od Bormanna: out of box mrtve akademije

(Kje in kako razbijati obstoječe mrtvinčenje, v katerega so zaklenjena družbena bitja…)
Nekje pač morate zmoči začenjati… Tole spodaj v smislu filmskega ponudka za gledanje/poslušanje je možno mesto za takšna opravila… Seveda vse v smislu »historično« (ne mešajte tega po nemarnem z materialističnim!), kajti zadeva ZGODOVINE je ključna stvar pri celi štoriji onega Box. Če religizirate (ja, za post-religiozno gre pri tem!) v obstoječo akademsko štorijo (in »sliko sveta«), potem ste že sedaj izgubljeni…, nekje torej morate zmoči začenjati PREKINJATI popkovino, ki vas mori, ki blokira vaše mišljenjske, razumevajoče in razsodne zmožnosti.
A pozor pravih gradiv za takšna izhajanja, žal, še NI veliko na voljo! Poanta tega, kar tukaj predlagam sploh ni pri/na štoriji O HITLERJU… (kot se zdi na prvi pogled in kot to sugerira sama stvar). Tovrstni poudarek na Hitlerju je nekaj, kar je sestavni del MINULE DOBE »VELIKIH MOŽ« in pa nečesa takega, kar streže potrebam »ekskluziv« anglosaškega sveta (MI6 so mojstri tega!), ki se hočejo prodajati na ravni spektakla ter streči obstoječemu MindSetu, iz katerega pa ste se seveda napotili proč… (Bodite pozorni na čivkarije številnih History Chanels, ki jahajo posebej intenzivno na Hitlerju, posebej zadnja leta in mesece čedalje intenzivnejšega hiranja!)
Drugače rečeno: morate zmoči pristopiti METODOLOŠKO DRUGAČE, predvsem pa se NE smete zaletavati po nemarnem v Hitlerja: Hitler je danes večji del prazno strašilo, v katerega streljajo različni, ki ga potrebujejo za implementiranje »teorij zarote« oz. za »dokazovanje« točno tega…!
Vaša poanta NAJ BO PRESTAVLJENA in naj bo – v to smer se napotite po tem »odpirajočem« prispevku – na Martinu Bormannu… To velja kolikor – in če že ne morete drugače (v smislu obstoječe zasvojenosti z osebami, kar je resen problem pri mišljenju) – gre za osebe…
Odločilno pri tem: osebki so čedalje manj pomembni (»odvečnost človeka«, bi dejala Hannah Arendt), doba »kulta osebnosti« se je IZČRPALA prav NA TOČKI KONCA DRUGE VOJNE! (Na »našem« koncu sveta je Tito bil »zadnji Veliki«, ki je topogledno še dolga desetletja ohranjal videz v smislu, da osebe štejejo…, zato danes nešteti ponovno iščejo/ČAKAJO »Novega Voditelja«…, a to je spet druga štorija).
Po bližnjici rečeno: takrat (april/maj 1945) je Hitler že bil NEPOMEMBEN vsaj v tem smislu, da je njegova »karizma« (če naj govorim NAPAČNO IN RELIGIOZNO ter akademsko torej) v resnici bila povsem IZČRPANA… Je pač že bilo pošlo tisto, kar se je oblikovalo posebej 1936/7 (priprave na zbiranje nemštva v smislu zasedanja teritorijev na meji s Francijo), 1938 (Anschluss), 1939 (Poljska), 1940 (Francija in druge države…) in kar je DOKONČNO/IREVERZIBILNO počilo pri Stalingradu! (Kursk…, vse do Berlina).
Bistveno je pri spodnji štoriji, ki vam jo ponujam v poslušanje/gledanje in ki jo morate vsaj skušati zaužiti (začetno), tole: Hitler je tisti trenutek že bil DOKONČNO IZRABLJEN, PONUCAN torej, tudi odvisen od drog…, ravno tako neuporaben (ker je izgubil vojno etc…) kot avtoriteta: nacisti so zadnje mesece prakticirali predvsem STRAHOVLADO (leta 1945 so milijoni padali po nemarnem…, cca četrt milijona Nemcev na mesec!).
Poanta je potem takem drugje, predvsem na nacizmu KOT KULTU in torej ne na državi, vojni, ideologiji… (na tem slednjem jaha izgubljena levica), kaj šele na posamezniku! Gre za – tu je centralno pri razsojanju v zvezi s tem rečmi, ki vam jo akademija zakriva (oz. še sama ni na čisto s tem) – DEPERESONALIZACIJO KULTA V SMERI POST-NACIZMA.
Gre za tisto o čemer sem večkrat govoril v smislu učinkovanja na način TEHNIČNEGA AVTOMATIZMA (avtomatoni… v dobi »nove forme gospostva« in »odvečnosti človeka«… Arendt), ne pa nečesa, kar krmili človek/Volja kot do tedaj (v dobi pred tem, ki se IZTEČE Z DRUGO VOJNO)…
Če hočete vsaj v približku razumeti TEMELJE tega za kar je šlo – IN tudi GRE (to je bistveno) – pri tem v tistem trenutku (vse do danes, kot rečeno), potem je NUJNO OPUSTITI koncepte države, vojne, ideologije… (to je tisto, kar KULT »presega«!)…
Rečeno »pozitivno«, zmoči bi kazalo razumeti centralnost zadeve POSLOV (tudi v smislu PONAVLJAJOČIH SE TEHNO-RITUALNOSTI)… in pa zmagoslavja MANAGERIZMA… Za to pa je – kar se Kulta in OKULTNOSTI nacizma tiče, bil centralna oseba ravno Bormann…, ki je par excellence ADMINISTRATOR, SEKRETAR, TAJNIK IN KLJUČNI ČLOVEK V TRENUTKU IZPUHTEVANJA HITLERJA…(Bormann ni vojak, je Makromanager!)
V resnici gre pri tej ODLOČILNI IN STRIKTNO ZAMOLČANI (OSS, MI6…, so odlično opravili zadevo) štoriji o bežaniji iz Nemčije/Berlina pomladi 1945; v to kaže všteti vse RatLines, Odesse, Paperclip… operacije, ki jih v resnici krmili ravno Bormann – s pomočjo Skorzenyja, Wolfa in še koga, nemara Gestapo Muellerja, Hansa Kammlerja…) torej za Martina Bormanna!
Nadvse bodite pozorni na prav to dimenzijo: naj vam torej POD NOBENIM POGOJEM ne zdrsne pozornost proti Hitlerju (Goebbelsu, Himmlerju… in podobnim »izpostavljenim« in PONUCANIM kadrom). Niso jih slučajno fentali oz. so »se pokončali« ter jim je bilo sojeno… Tisto, kar šteje so pri tem nadvse »MANJ« ZNANA (ker so jih Briti in ZDAjevci zakrivali, saj so z njihovo pomočjo »izginili« po vsem Zahodu!!!) IMENA, MED NJIMI SO KLJUČNA ravno zgoraj in doslej omenjena, na prvem mestu pa je Martin Bormann.
Pri tem post-nacizmu (KI NASTANE TOREJ NA POGORIŠČU NACIZMA, KI PA GA NI MOČ PREMAGATI S KONVENCIONALINIMI OBOROŽITVAMI IN VOJSKAMI…, SAJ NI BIL ZGOLJ »MATERIALNA SILA« – ne mislite materialistično in histerično, bodite historični!!), hkrati gre še vsaj za nekaj VEČ!!
Pri zadevi nacizma IN POST-NACIZMA (še posebej) nadvse gre za HREMATISTIČNE, za ROPARSKE, ZA MANAGERSKE POSLE (to je še kako povezano z managersko revolucijo, o kateri bore malo veste in tistim, kar je poprej nastajalo v ZDA in kar je – FORD!!! – še kako imelo sledilce med nacisti), ki so povsem zasenčeni s tehno interpretacijami, ki čivkajo o vojni…, z bitkami etc…
Prešaltati boste morali zmoči PARADIGMATSKO torej ter potem takem na druge in drugačne dimenzije problematike, če hočete kar koli razumeti…: ne gre torej za “ekonomije in Kapitale” kar tako in »razvoje produkcijskih sil ter odnosov«…, a hkrati tudi ne za vojaške operacije…, kot metodične prijeme pri razumevanju… in s katerimi presežno polnijo izpraznjene bučkice…
Je pri tem v igri namreč še marsikaj poleg »Kapitala« in vojska ter bitk…, odpreti bo treba nadvse pipice v smeri raziskovanj hrematističnih »poslov« (ropanja, transferi, investiranja…, zato je bistveno razumeti koncept hrematističnega v RAZLIKI do ekonomskega)…
To je tisto, kjer/ko v prvo ANALITIČNO vrsto (študija, premisleka, raziskovanj – v tem je OBRAT IN POT IZ BOXA) pridejo Švice, Izraeli, London City, CIA, FED, Baselska banka… za obnovo in razvoj, povezave le-teh s CIA, FBI, BND… Nenazadnje, zato so tukaj centralni pomeni bratov Dulles (in še koga in finančnega sveta: bivši nacisti, ki ostanejo v teh krogih, saj se jih je nirnbereško sodišče komajda dotaknilo!)) in še marsikaj, o čemer še niste niti slišali… in o čemer vam – ne slučajno! – čivkajo kot o »teorijah zarot«…
Ja, NA NOVO boste morali zmoči začenjati, kajti AKADEMIJA IN MEDIJI VAS PONEUMLJAJO IN MRTVINČIJO NA VSEJ ČRTI…
Kratko malo, znalo bi biti, da je za vas tale točka v smislu april-maj 1945 dobro novo začenjanje…, drugačno izhodišče…, a zmeraj pazite pri tem: sploh ne gre za to ali je Hitler ušel in ostal živ ali pa ne…
Po Stalingradu (ali nekaj pozneje) SPLOH VEČ NE GRE ZA NJEGA, PAČ PA ZA TISTO, KAR JE OSTALO ZA NJIM IN KAR JE BISTVENO VEČJE OD NJEGA… in s čemer imamo opravka še kako tudi tukaj in zdaj (ne da bi se tega sploh zavedali). Prosto kot pasulj – torej.