Tragedija! Pa vendar mora biti čebelar vnaprej pripravljen, da bo občasno kakšna čebelja družina iz različnih vzrokov odmrla. Zakonitost življenja je zamejena na eni strani z rojstvom, na drugi s smrtjo. V nekaterih primerih lahko čebelja družina odmre navidezno brez očitnega vzroka. Kaj pa zdaj?! Čebelar postane mrliški oglednik in ugotovi razlog smrti.
Če smo pripravljeni ugotoviti razlog odmrtja svoje čebelje družine, se moramo kajpak odločno lotiti 'obdukcije umrle živali'. Čebeljo družino obravnavamo kot super organizem. Cilj je ugotoviti, kdaj in kako in zakaj je čebelja družina odmrla, 'mrliški list' bo vplival na bodoče odločitve pri upravljanju čebeljega fonda. Če nekdo ves čas dela iste stvari, bodo tudi rezultati vedno isti. Če torej resnično hočemo v svoji čebelarski praksi nekaj spremeniti, moramo razmišljati in delati drugače kot prej.
Najti prazen ali mrtev panj je eden najbolj uničujočih trenutkov čebelarjenja. Izguba panja je resnično zoprna reč, dogaja pa se kar pogosto. Naj nas izguba čebelje družine ne odvrne od nadaljnjega čebelarjenja. Na dogodek je treba gledati kot na priložnost, da prilagodimo svojo čebelarsko tehnologijo, ker nekaj pač ne delamo dobro in prav.
Obdukcija panja bo pomagala ugotoviti vzrok smrti čebelje družine in omogočila spremembe v prihodnosti. Najpogosteje čebelje družine odmirajo v pozni jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi.
Odmiranja čebeljih družin spomladi in poleti
Pogosti vzroki poletnih odmiranj čebel so pesticidi, stradanje čebel, huda gniloba čebelje zalege ali slaba matica.
Pesticidi: Čebele so izpostavljene pesticidom, ko nabirajo hrano na cvetovih, ki so zastrupljeni s pesticidi. Primarni indikatorji zastrupitve odmrle čebelje družine zaradi pesticidov so veliko število mrtvih čebel pred panji in čebele z iztegnjenimi jezički. Zastrupitve so za diagnosticiranje eden od zahtevnejših vzrokov smrti čebel.
Stradanje: Čebele lahko stradajo in umirajo zaradi lakote kadar koli v letu, celo sredi poletja, če v okolju ni virov hrane zaradi vremenskih ekstremov. Stradajoča družina odmre ali si stežka opomore, ostane šibka. Stradanje čebelje družine povzročijo okoliščine, ko si čebele same ne morejo zagotoviti prehranskih virov (brezpašno obdobje, zima) in jih čebelar ne krmi ob pravem času. Čebele od lakote pomro skoraj hkrati, tako rekoč čez noč, saj si do zadnje kapljice delijo ostanek hrane.
Matica: slaba in neuspešna matica, ki ni zmožna kvalitetno opravljati svojega dela, je lahko razlog za odmrtje družine.
Čebelje bolezni: huda gniloba čebelje zalege in druge bolezni zalege ali odraslih čebel so zaskrbljujoči razlogi za odmiranje družin. Hudo gnilobo prepozna čebelar po neprijetnem vonju v panju, ličinske so sluzaste, če jih prebodemo z zobotrebcem, se vlečejo, zalega spremeni barvo in sijaj. Ob sumu na hudo gnilobo obvestimo veterino.
Jesenska odmiranja čebeljih družin
Odmiranja čebeljih družin v jeseni največkrat povzročajo ropanja, varoza ali slaba matica.
Ropanje: Ko se bliža zima in primanjkuje hrane v okolju, pogosto prihaja do ropanja med čebeljimi družinami v čebelnjaku. Šibke družine izropajo močnejše in se ne ustavijo pri prvi izropani. Simptomi ropa so od voščin in medu 'mastna' panjska žrela in medeni pokrovčki na dnu panja. Ropanje preprečimo tako, da zmanjšamo vhode v panje v obdobjih pomanjkanja in namestimo protiroparske zaslone na žrela. Pozornost namenjamo pojavom agresivnih spopadov pred panji in preprečujemo nadaljnje rope.
Varoza: O sindromu propadanja čebeljih družin so poročali že leta 2006 v ZDA. Kolaps je pojav, pri katerem večina čebel pobegne iz panja, za seboj pa morda pustijo le matico in neizleženo zalego. V svetu kolaps pripisujejo varojam in spremljajočim virusnim čebeljim boleznim, ki jih prenašajo varoje. Okužene čebele z varojami in/ali virusi zbolijo in zapustijo panj, da preprečijo prenos virusa na druge čebele v družini. Žal se pršice in virusi hitro širijo. Družina, ki ni bila pravočasno dovolj temeljito tretirana proti varojam, bo pobegnila v naravo in tam še naprej širila okuženost z varojami. Okuženost z varojami je najmočnejša jeseni, ker je takrat populacija varoj najvišja v letu – število čebel upada, število varoj narašča.
Varoza je vzrok smrti čebelje družine, ko je v panju malo mrtvih čebel, kjer je ostala le peščica čebel, zalega in morda matica.
Slaba, neuspešna matica: Slaba, opešana matica je poglavitni vzrok odmiranja čebeljih družin v poznem poletju in jeseni. Simptomi neuspešne matice so presledkasta ali prevladujoča trotovska zalega, veliko število trotov v panju, odsotnost zalege pa nakazuje na brezmatično družino, ko v panju ni prisotne matice.
Zimska odmiranja čebeljih družin
Večina smrti čebeljih družin, ki se zgodijo čez zimo, je posledica prekomerne vlage v panju, stradanja čebel, premajhne (premalo čebel) ali razbite zimske gruče, noseme ali škodljivcev (miši).
Vlaga: Tako kot v človekovem bivališču mora biti tudi v panju ravnovesje med toploto in prezračevanjem. Gruča čebel proizvaja veliko vlage, nepravilno oziroma slabo prezračevanje lahko povzroči kondenzacijo, ki bo na koncu uničila družino. Plesen, mokre mrtvice ali vodne kapljice, ki so kapljale po čebelah, so znak, da je družina propadla zaradi prekomerne vlage.
Stradanje: Čebelja družina lahko odmre, če nima v panju dovolj hrane za prezimljenje, ali če je gruča premajhna, da bi se uspešno premaknila proti hrani. Mrtve čebele na satu brez medu nakazujejo na odmrtje zaradi lakote.
Umiranje zaradi lakote se pogosto zgodi v hladnem vremenu, ko so čebele v tesni zimski gruči in zaradi mraza ne morejo do oddaljenih virov hrane v panju. Rečemo, da so čebele umrle zaradi stradanja ob polni skledi.
Razbita zimska gruča: V toplih dneh čebele zapustijo panj zaradi čistilnih izletov. Če temperatura naglo in drastično pade, čebele ne zmorejo dovolj hitro oblikovati ene velike in tesne gruče ampak več nefunkcionalnih (pre)majhnih in zmrznejo.
Premajhna gruča čebel: Zimska gruča, ki je premajhna oziroma je bila čebelja družina šibka že ob nastopu zime, se ne zmore ogrevati za uspešno preživetje mrzlih mesecev. V večini primerov te čebelje družine pomro zaradi lakote, saj ne morejo proizvesti dovolj energije za ogrevanje panja za premikanje proti medenim zalogam.
Nosema: Nosemo povzroča gliva, ki tvori spore in okuži črevesje zdrave čebele, kar vodi do krajše življenjske dobe čebel in neplodnosti matice. Rjavi ali rumeni madeži znotraj in zunaj panja so znak, da je družina odmrla zaradi noseme.
Škodljivci čebel: Za miši je panj zelo prijeten kraj za prezimovanje. Prehranjujejo se s čebelami, nagrizene voščine pa uporabljajo za svojo steljo. Raztrgane in razdrobljene voščine na dnu panja so znak, da so se v panju naselile miši. Miši sicer ne ubijejo čebelje družine neposredno, ampak posredno, ker pojedo veliko medu in satja, ter posledično povzročijo smrt družine zaradi lakote.
Čebelji detektivi vs mrliški ogledniki
Veliko je skrivnosti v čebeljem panju, razkrivanje skrivnosti v mrtvem ali izpraznjenem panju pa je še bolj zahtevno in kompleksno, kot je lahko prepoznavanje dogajanja v živi čebelji družini.
Pogosti osumljenci povzročitve odmiranja čebeljih družin so virusi in/ali varoje. Varoje so dejansko prisotne v vsakem panju v večini sveta in prenašajo viruse čebeljih bolezni znotraj panja in v okolje. Varoje permanentno zatiramo in nadzorujemo njihovo število, da število varoj ne ogroža preživetja družine.
Naslednji pogosti osumljenec je spomladanski upad čebel v (šibki) čebelji družini. Zgodnja pomlad je za slabe družine preizkusni kamen za preživetje. Če stopnja izleganja kratkoživih čebel ne preseže stopnje odmiranja zimskih čebel, lahko pride do zanemarjanja zalege in sčasoma do propada čebelje družine. Čebelja družina odmre marca ali aprila, v panju pa praviloma ostane še veliko medenih zalog.
Še zadnji osumljenec pa je zelo močna čebelja družina, takšna, ki vzreja veliko zalege. Veliko čebelje zalege omogoča tudi več razmnoževanja varoj, zanka se zadrgne, ker družina zaradi več poškodovane zalege in poškodovanih čebel skuša nadomeščati propadlo zalego in poškodovane čebele z več in več zaleganja in krog se sklene. Čebelar največkrat do konca narobe sklepa, da je družina tako zelo močna …
Gleda, gleda, pa nič ne ve, kaj vidi
Čebelar začetnik resnično pri svojih prvih kontrolah čebeljih družin gleda, gleda, pa nič ne ve, kaj vidi. Pogosto je enako tudi pri tistih čebelarjih s kilometrino, ki jim pogosto odmira večji delež staleža čebeljih družin, le da ti morda gledajo še premalokrat. Konkretni nasveti uspešnih čebelarjev na konkretna vprašanja začetnikov in manj veščih čebelarjev lahko pripomorejo do boljših čebeljih družin na širšem območju – namreč, če ima bližnji sosednji čebelar močne in zdrave čebele, bodo tudi moje takšne – preprosta kmečka pamet je to.
Obdukcija odmrle čebelje družine obsega ogled zunanjosti in notranjosti panja, prostora pred panjem in satja. Iz zapažanj ob upoštevanju letnega časa je mogoče ugotoviti vzrok smrti čebelje družine.
Zunanjost panja
Kup mrtvih čebel pred panjem z iztegnjenimi jezički kaže na možno zastrupitev s pesticidi. Veliko čebel hkrati je poskušalo zapustiti panj in so umirale že pred panjem. Zastrupitve je težje laboratorijsko diagnosticirati.
Nekaj mrtvic na žrelu ne kaže na težave. Čebele pogrebnice (čistilke) so odstranile mrtvice iz panja.
Bele ali počrnele 'mumije' na naletni deščici kažejo na poapnelo zalego. Bolezen oslabi družino in povzroči zmanjšanje donosa medu, včasih pa povzroči odmrtje družine.
Rumeno rjavi madeži na prednji steni panja in na žrelu kažejo na izločke obolelih čebel za nosemo.
Notranjost panja
Premražene ali bolne čebele padejo na tla in tam umirajo. Če je bila zimska gruča premajhna, so čebele zaradi mraza ohromile in padle dol z gruče.
Če je strop ali notranji pokrov premočen in črn od plesni ali gliv, neposredno pod njim pa je razmočena, plesniva gruča, so čebele morda pomrle zaradi kapljanja kondenza na gručo. Mokre čebele pozimi so mrtve čebele. Če so čebele pomrle zgodaj pozimi iz kakršnega koli vzroka, bo gruča verjetno plesniva, čebele pa kašaste in črne.
Kup mrtvih čebel neposredno pod gručo in rdeča tla od odpadlih varoj je znak hude okuženosti z varozo.
Veliko voščenega drobirja po dnu panja kažejo na izropanje. Nismo pravočasno zožili žrel v obdobju pomanjkanja hrane v okolju. Pred nastopom brezpašnega obdobja ali pred zazimljenjem iz čebelnjaka nismo odstranili prešibkih družin (zgodnja pomlad, pozna jesen, julijska suša, zima).
Na panjskem dnu lahko najdemo mrtvo miš ali mišje gnezdo, ker nismo pravočasno uporabili zapor na žrelih, ki bi mišim preprečile vstop v panj.
Satje
Pregledujemo sat za satom, kotroliramo količino cvetnega prahu in medu. Kontroliramo higieno v panju, prisotnost plesni. Premalo ali nič hrane v panju, mrtvice v satju, to so znaki pomanjkanja, lakote, stradanja čebel. Ponesnaženo satje in satniki so znak noseme. Bele mumije v satju so znak poapnele zalege. Spremenjena barva odkrite zalege in vlečljive ličinke so znak hude gnilobe. Preluknjani in pogreznjeni pokrovčki na pokriti zalegi so simptom varoze ali hude gnilobe čebelje zalege.
Deformirane mrtvice s čokatimi trebuhi in manjkajočimi ali deformiranimi krili imajo lahko virusno bolezen deformiranih kril.
Hudo okužbo z varojami ugotavljamo z odpiranjem pokrite zalege, v praznih celicah morda najdemo bele iztrebke varoj.
Voščeni molji ali ose so oportunisti in napadejo oslabljene družine, močna družina zlahka opravi z njimi, šibka pa zlahka podleže in odmre. Enako velja za plesen na čebelah ali satju, plesen preprosto pomeni, da so bile čebele že dlje mrtve in niso mogle skrbeti za panj, kar ne pomeni, da je plesen ubila družino.
V bistvu čebeljo družino najprej oslabi pomanjkanje hrane, postanejo manj vitalne in nato neodporne proti boleznim in škodljivcem. Brez dvoma pa na vitalnost čebelje družine močno vplivajo sredstva za zatiranje varoj, le učinke 'zdravljenja' je težko zaznati, ker opešane čebele umirajo zunaj panja.
Preiskovanje oziroma obdukcija mrtve čebelje družine oziroma praznega panja izgrajuje čebelarjeve sposobnosti reševanja problemov in kritičnega mišljenja. Srečanje z odmrlo čebeljo družino vzame moralo, a če se zavedamo, da smo dali vse od sebe, pomeni, da se v bistvu dobro borimo za čebele.
Čebele umirajo iz enakih razlogov, kot ljudje: zaradi lakote ali bolezni, razlika med čebelami in ljudmi je ta, da le redke čebele doživijo svojo starost. Sestradane čebele so v satju obrnjene na glavo v celice, kot bi sirotice do konca iskale še zadnje ostanke hrane tam spodaj.
Viri:
https://americanbeejournal.com/diagnosing-a-dead-out/
https://beeinformed.org/2013/11/01/chalkbrood/
https://www.beelab.umn.edu/bee-squad/resources-beekeepers/varroa
Jan 28, 2023