Medeni liker je pijača, ki je narejena iz sadnega žganja in medu. V končnem izdelku naj prevladuje vonj in okus po medu.

Medeni liker mora vsebovati najmanj 16 vol. % alkohola, največ 1500 g/hl metanola, računano na 100 vol. % alkohola. Za izdelavo medenega likerja potrebujemo sadni desstilat, med, deionizirano ali destilirano vodo. (Slanič, 2011)

Sadni destilat (šnopec, sadjevec) lahko naredimo sami, lahko ga pa tudi kupimo, vendar pazimo na kvaliteto. Pogosto je medeni liker zanič prav zaradi slabe kvalitete sadjevca. Najboljša izbira je žganje iz jabolk, ki je nevtralno in v medenem likerju ne izstopa.

Tudi med uporabimo najkakovostnejši, aromatični, cvetlični. Primeren je tudi kostanjev med, ki bo dal izrazit in močan grenak okus. Uporaben je tudi med oljne ogrščice. Starejši čebelarji prisegajo na recepturo, da mora biti v likerju med min. treh različnih vrst, nujno med temi tudi kostanjev.

Postopek je relativno preprost: Za izdelavo 10 l medenega likerja vzamemo 4,20 kg medu, 4,6 l žganja in 2,40 l vode; med, žganje in vodo dobro premešamo, da se med stopi. Dodamo 2 g citronske kisline in še nekaj pokrovčkov od odkrivanja satja pri točenju. Posoda mora biti tesno zaprta, da preprečimo izhlapevanje alkohola in arome. Prostor naj bo ogret na 20 – 25 °C. medeni liker premešamo vsak drugi dan.

Po dveh tednih voščine odstranimo, da bi liker ne imel preveč okusa po vosku. Celotni postopek traja min en mesec, raje pa več.

Bistrenje likerja opravimo z dodajanjem bentonita – 15 g/10 l. Približno čez dva tedna lahko medeni liker odlijemo. Medeni liker ne sme vsebovati usedlin.