Članek
Od kje se je vzela naša čebela?
Objavljeno Apr 04, 2021

Naša Kranjska sivka je prišla k nam direkt z Noetove barke!

Očanec Noe je namreč na svojo krasno in veliko barko prinesel tudi čebelji panj s čebelami, zato moremo upravičeno sklepati, da se naša čebela prevaža skupaj z bivališčem in že od nekdaj živi v panju, sicer bi na barki lahko čebele letale vsevprek.

Ko so vode odtekle in so rešene živali zapustile barko, je na njej ostala le še družina čebel. Ker se čebele niso 'na ves kalop' (kot je govorila moja stara mama) razletele naokrog, ko jim je Noe odprl žrelo na panju, moremo upravičeno sklepati, da čebele po poreklu in svojem najglobljem bistvu nikakor niso zgolj 'molzne krave' za med, ampak so človeku predvsem prijateljice, kot velja še danes v večini slovenskih čebelarstev. Čebele in čebelar so najboljši prijatelji!

Za časa vesoljnega potopa so bile še vse čebele med seboj enakopravne, niso imele matice. Pa tudi če so jo imele, je bila le prva med enakimi, kot si ljudje dandanašnji želimo od naših voditeljev. Mnogo rodov je zraslo in nenadoma je v panju postalo pretesno. Stare čebele so mladi rod podile z barke. Lepa, mlada čebela se je zaradi preganjanja v rojstnem panju (rojstni deželi) odločila, da bo emigrirala in vodila mladi rod v tujino. Zapela je in velik roj čebel zvabila na palmo blizu barke. Ko je zvabila z barke že četrti roj, je nastal zaradi velikih družbenih sprememb še čisto pravi orkanski vihar, ki je mlado matico in njene roje čebel zanesel prav na Kranjsko, v našo ljubo Slovenijo. Zato imamo slovenski čebelarji najboljše čebele, ki zelo rade rojijo in so po duši še vedno migrantke!

Že takoj po prihodu na Kranjsko pa so se čebele zapletle v prepir s samim Stvarnikom. Gospod Stvarnik je čebelice opozoril, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Po človeškem zgledu je nedelja namreč gospodov dan za počitek in regeneracijo – razen za kuhanje, čiščenje in pospravljanje v hiši ... Čebele svarila niso ubogale in so še naprej nabirale med tudi ob nedeljah na belih gorskih cveticah – narcisah, saj gre vendar za hrano, ali kako?

Stvarnik pa je med na teh cveticah zaklenil, ker ni hotel 'krivo pričati' ob zagroženi kazni. Cvetovom narcis je ustvaril bunčico na stebelcu in z njo zaprl dohod v cvet. Čebele od 'tismal' ne morejo več srkati sladkega medu iz teh rožic, zato so narcise dobile ljudsko ime ključavnice, kot jih še danes imenujejo na Gorenjskem.

Vir: Janez Jalen, Ovčar Marko in moja stara mama