Medoviti in zdravilni ožepek, izop, miloduh (Hyssopus officinalis)

Čebelam in ljudem je modra med najprijetnejšimi barvami, dobro se ujame skoraj z vsemi drugimi barvami in deluje umirjeno. Ožepek se v zeliščnem vrtu ponaša z globoko modrino. Kljub podobnemu imenu in silhueti je z njim le v daljnjem botaničnem sorodstvu mehiški ožep Agastache foeniculum. Obe vrsti sta v osrednji Sloveniji prezimno trdni trajnici, privabljata čebele, cvetita dolgo čez poletje in sta v okolju, od koder izvirata, del tradicionalnega zdravilstva.

Velika večina medovitih rastlin, ki so odlične čebelje paše, je uporabna tudi v kuhinji, kot začimba in kot zdravilna rastlina. Med temi je ožepek manj znan, vendar vsestransko uporaben, prijetno dišeč polgrm.

Navadni ožepek je zimzelena trajnica, ki je doma v Sredozemlju in zahodni Aziji. Divje raste po suhih skalnatih in gruščatih krajih. Ima delno olesenela dvignjena stebla, dolga do 60 cm in na vršičkih pokrita s finimi dlačicami. Številni listki

Agastache foeniculum, janežev ožep, mehiški ožep

Mehiški ožep (Agastache foeniculum) je izjemno aromatična zelnata trajnica z vonjem po janežu, zato se ga je prijelo ime janežev ožep. Izvira iz Mehike in Severne Amerike ter Kanade in je v svetu že precej razširjen. Mehiškemu je zelo podoben kitajski ožep (Agastache rugosa), le da slednji diši po meti, ne po janežu, ponekod pri nas mu zato pravijo tudi korejska meta. Navadni ožepek (Hyssopus officinalis) kljub podobnemu imenu ni bližnji sorodnik mehiškega ali kitajskega ožepa, čeravno sodi v isto družino ustnatic.

Ožepov rodu Agastache je veliko, vsaj 30 različnih vrst, od katerih je vsaka drugačne barve cvetov, višine, listov, arome in trdoživosti.

Janežev ožep je ena najbolj zanesljivih medovitih rastlin za privabljanje čebel, čebel samotark, čmrljev in metuljev. Gre za kompaktno trajnico, ki je ena najdlje cvetočih rastlin, kar jih imamo v vrtovih, saj cvetenje te medovite rastline traja več mesecev in uspešno zagotavlja č

IVA, VRBA IVA, Salix caprea L., ljudsko: mačice.

Vrba iva je tesno povezana s čebelami in čebelarjem: čebelam daje prvo spomladansko pašo, čebelarju daje znamenje za prvi spomladanski pregled čebeljih družin. Cvetenje ive in temperatura nad 12 stopinj v senci je trenutek, ko gre lahko čebelar v panje le v srajci, brez zimske suknje, pa še rokave si lahko zaviha v sončnem dnevu.

Čas prvega spomladanskega pregleda čebeljih družin je odvisen od podnebja in vremena. V krajih z milejšo klimo (Primorska, Goriška) je ta pregled lahko že v začetku marca, v krajih s celinsko klimo pa v drugi ali tretji dekadi marca, ob sv. Jožefu. Okrog 20. marca pa zacveti tudi iva.

Vrbe spomladi med prvimi medovitimi rastlinami postrežejo s cvetnim prahom in medičino, včasih pa tudi z mano. Spadajo med najstarejše cvetnice na Zemlji, pri nas je splošno znanih preko 20 avtohtonih vrst vrb in včasih jih kar težko ločimo med seboj, ker se med seboj križajo. Vrbo ivo poznamo kot mačico in je ne moremo zame

Čebelji guru je tisti, ki zna poiskati matico v panju! Z vsem dolžnim spoštovanjem se zazremo v njegov kazalec, ko drži sat v roki in izreče: “... poglej jo, kaj je ne vidiš, poglej, kakšno monštranco ima ...”. Nekateri takemu čebelarju rečejo tudi šepetalec čebelam (ali šepetalec čebelji matici), včasih pa kar naravnost: čebelarski mojster.

Na začetku: če vidimo jajčeca ali ličinke v panju, matice ne iščemo. Ni vredno, da bi jo poškodovali ali nehote ubili, ko kontroliramo čebeljo družino. Približno 10 % matic uničimo kar čebelarji sami ob pregledovanju čebeljih družin! Samo zato, da bi videli matico na svoje oči, se še ni treba izučiti za čebeljega guruja. Za običajni rutinski pregled zadošča, da izvlečemo 3. in 4. sat in tam 'preberemo' kako gre čebelji družini.

Včasih pa se ne moremo izogniti iskanju matice in velja kot pri vseh drugih čebelarskih opravilih, da ima vsak čebelar svojo teorijo in prakso, tudi iskanja matic. Vsi nasveti in triki pa pridejo prav, ko smo pred odprt

Razvijanje veščin opazovanja matic je lahko zelo zabavno, lahko pa tudi poveča čebelarjevo samozavest, kar je seveda končni cilj iskanja in najdenja matice.

Čebeljo matico lahko ločimo od drugih čebel, od čebel delavk po videzu, vendar razlika ni tako zelo očitna, kot bi si mislili. Mnogi pričakujejo, da bodo videli zares veliko matico, veliko večjo od čebel delavk. Matica pa je lahko različno velika, vendar je običajno le malo večja od čebele delavke. Pravzaprav jo odlikuje in loči telesna oblika. Njen trebušček je dolg, prav tako nožice. Njena krila so v primerjavi s telesom kratka in segajo do konca trebuha. Njen hrbet je gol, črn in sijoč.

Čebelarji začetniki se poskušajo zanašati na barvo telesa matice, da bi jo našli v množici čebel. Zmotno pričakujejo, da so matice svetlejše od delavk, ali pa iščejo le barvno oznako na hrbtu matice, ne da bi sploh proučili njen videz. Matice lahko nosijo različne barve na hrbtu, na označenih maticah pa lahko barva sčasoma izgine. Če iš

Tragedija! Pa vendar mora biti čebelar vnaprej pripravljen, da bo občasno kakšna čebelja družina iz različnih vzrokov odmrla. Zakonitost življenja je zamejena na eni strani z rojstvom, na drugi s smrtjo. V nekaterih primerih lahko čebelja družina odmre navidezno brez očitnega vzroka. Kaj pa zdaj?! Čebelar postane mrliški oglednik in ugotovi razlog smrti.

Če smo pripravljeni ugotoviti razlog odmrtja svoje čebelje družine, se moramo kajpak odločno lotiti 'obdukcije umrle živali'. Čebeljo družino obravnavamo kot super organizem. Cilj je ugotoviti, kdaj in kako in zakaj je čebelja družina odmrla, 'mrliški list' bo vplival na bodoče odločitve pri upravljanju čebeljega fonda. Če nekdo ves čas dela iste stvari, bodo tudi rezultati vedno isti. Če torej resnično hočemo v svoji čebelarski praksi nekaj spremeniti, moramo razmišljati in delati drugače kot prej.

Najti prazen ali mrtev panj je eden najbolj uničujočih trenutkov čebelarjenja. Izguba panja je resnično zoprna reč, dogaja pa se kar

Matico včasih zamenjajo čebele same, včasih pa to stori čebelar, če se čebele strinjajo. Čebelar lahko matice dodaja po mili volji, na sprejetje dodane matice pa rečejo zadnjo besedo čebele. Na silo in kar tako že ne gre. Uspešna bo zamenjava takrat, ko bodo čebele same pričakovale mlado oplojeno matico zaradi spremenjenega stanja čebelje družine, k slednjemu pa čebelar lahko pripomore s pravimi ukrepi in ob pravem času.

Dodajanje matic čebeljim družinam je eden izmed najzahtevnejših posegov v čebelarstvu, zato zahteva od čebelarja poznavanje življenja čebel in zmožnost opazovanja čebel, da dovolj zanesljivo predvidi potrebe čebelje družine.

V večini primerov menjamo matico zaradi njene starosti in posledično njenega zmanjšanega obsega zaleganja. Starost matice zlahka ugotovimo, če je matica označena, težava je z neoznačenimi maticami.

Znaki stare in opešane matice so zmanjšani obseg zalege, presledkasta zalega, delavska zalega je pomešana s trotovsko zalego. Stara matica se premi

Sončnice se spoznajo na umetnost kolektivne samoorganizacije in jo prakticirajo. Organizirajo se lahko tako, da so vsi cvetovi obrnjeni proti soncu. Ta proces samoorganizacije lahko celo poveča donos sončničnega olja. Vendar je ta proces samoorganizacije v bistvu neobičajen v kraljestvu rastlin.

Nekatere sončnice se nagnejo na levo, njihove sosede pa na desno. Tako nastane cik-cak vzorec, ki ni videti zanimiv le naključnemu opazovalcu njive sončnic, ampak je vzbudil tudi zanimanje znanstvenikov.

Pojav so odkrili med terenskimi poskusi: raziskovalna skupina je posadila sončnice (Helianthus annuus) veliko gosteje, ko je običajno pri komercialnem gojenju teh gospodarskih rastlin. Namesto petih rastlin na kvadratni meter so število posejanih sončnic povečali na 10 in na 14 na enaki površini.

Gosta setev sončnic je kolektivno postala aktivna. Na zelo gosto posejanih poskusnih poljih so se nekatere rastline že v zelo zgodnji fazi začele naključno nagibati na eno stran. Nagnjenost stebel

Človek posega v svet čebel že neskončno dolgo nazaj v preteklost: jamske risbe prikazujejo dim ali ogenj v roki obiralca medu, stare cca 10.000 let. Obstaja več skalnih risb, ki prikazujejo nabiranje medu z uporabo dima, vrvi in lestev.

Od tistih davnih tisočletij naprej ljudje posegamo v svet čebel na različne načine in z različnimi rezultati. To poseganje imenujemo 'izboljševanje narave'. Bolj verjetno pa gre za med, za to gre, kako ga bomo več in lažje odvzeli čebelam in ne za izboljševanje narave.

Razvojna pot čebelarstva je potovala od dima do elektronike. Nekako se zdi, da se je razvoj na neki razvojni točki skazil na škodo čebel. Celo dobra čebelarska praksa ni zares dobra za čebele. Čebelarski dosežki so številni, naštetih je le nekaj očitnejših.

Dimljenje – zmanjševanje učinkovitosti agresivnosti čebel. Pred 10.000 leti, kolikor daleč nazaj v preteklosti so odkrite risbe na skalnih stenah v podzemnih jamah.

Čebelji panji – pletenje, gradnja čebeljih panjev, privabljanje

Rojenje je tako zelo naraven pojav, kot le more biti, življenje samo je to, manifestacija v vsej veličastnosti narave! Razmnoženje socialnega superorganizma je to! Nov dom, nova čebelja družina, novo satje, absolutno soglasje tisočih družinskih članov, tako tistih, ki oddidejo, kot tistih, ki ostanejo. Nebo se zamrači od tolikšne množine čebel, ki odhajajo – resnično impresiven prizor!

Nekateri čebelarji menijo, da je rojenje neuspeh, tisti se skušajo rojenju izogniti na umetne in umetelne načine, za vsako ceno. Razlog je karseda jasen: če dovolimo čebelam izrojenje, roj spustimo v zrak, matična družina izgubi več kot polovico populacije, kar bo žalostno zmanjšalo njeno učinkovitost do konca sezone.

Čebelarji stremimo k učinkovitosti in ekonomičnosti v svojem čebelarstvu, zato je treba preprečiti izgube čebeljega fonda. Čebelarstvo in čebelarji so že razvili številne tehnike za preprečevanje rojenja. Čebele kolikor mogoče prisilimo, da delajo tako, kot mi ljudje hočemo, ker čebelars

Zaradi podobnosti soncu so sončnice častili že Maji. Sicer pa botanično ime navadna sončnica (Helianthus annus) izvira iz grščine in pomeni sonce in cvet. Njihov cvet je lahko velik tudi do pol metra (premer), so prave rumene velikanke, bi lahko rekli. Sicer pa obstaja cela zbirka sončnic, ki so nastale s križanjem navadnih sončnic s sorodnicami iste vrste. Obstaja tudi cel kup okrasnih sončnic, ki so načeloma nekoliko manjše. Pritlikave na primer zrastejo le do 40 centimetrov v višino, cvet pa je premera do 20 centimetrov. Socvetja so lahko različnih barv – oranžna, rumeno-oranžna, rdečkasta, rjavkasta, rožnata in celo smetanaste barve .

Globalno zmanjšanje števila opraševalcev, vključno s čebelami, ima lahko velike posledice za ekosistemske storitve. Čebele so prevladujoči opraševalci, zato je upad nujno ublažiti. Treba bo sejati in saditi ciljano, za čebele in opraševalce, da bo naš opraševalski servis zdrav in ne bo stradal.

Sončnice so izredno atraktivne sončne rože, čebelam p

Žižula je poznana pod različnimi imeni: žižola, kitajski datelj, čičimak, debeloplodna žižula, čičmak, rdeči datelj, korejski datelj, indijski datelj.

Podnebje se spreminja in na naraven način bogati biodiverziteto s prišleki. Uspešno odrašča naša mlada žižula, čeprav spada med primorske rastline. Iz odvrženih koščic tja pod bezeg jih je zraslo menda še več, kot je bilo koščic! Ohranili smo le dve, saj nam okrog čebelnjaka že zmanjkuje prostora za medovite rastline.

Žižula je eksotično, manjše listopadno drevo ali grm iz družine krhlikovk. V naših razmerah bo zrasla nižja, 2 – 6 metrov. Raste zelo počasi in ima gost, trden les. Veje so poraščene z ostrimi trni. Brsti pozno, šele v maju. V pazduhah listov bo žižula postopoma od junija do avgusta pognala okrogle dvospolne cvetove rumeno zelene barve, v šopih ali posamezno, iz katerih po oplodnji s pomočjo čebel in drugih žuželk zrastejo plodovi.

Krošnja je gosta, z veliko zvitimi, trnastimi izrastki. Je samooplodna sadna vrst

Solsticija, sončna obrata sta dva, zimski in poletni. Sončev obrat je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu navidezno najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem. Okrog Sonca se vse vrti, dobesedno! Zdaj se gibljemo proti več sonca, vsak dan dobimo več svetlobe, gremo od zimskega solsticija z najdaljšo nočjo in najkrajšim dnem proti poletnemu solsticiju z najkrajšo nočjo in najdaljšim dnem v koledarskem letu. To je čas eksplozije življenja pri rastlinah in živalih.

Sonce, brez katerega ni življenja, so v preteklosti častili po božje, zato je bil zimski solsticij najbolj naravno novo leto. Bil je to čas za praznovanja in rituale s prižiganjem svečk, krašenjem človeških in živalskih bivališč z zimzelenimi rastlinami, ko se počisti s preteklostjo in s tem pripravi nov teren. Rituali so simbolizirali nesmrtnost, zdravljenje, namenjeni so bili krepitvi sreče, veselja, miru in ljubezni.

Bistvo razumevanja solsticijskih dogajanj je v preporodu in novemu rojstvu v krogotoku živ

Čebelarjenje je zagotovo najbolj nagrajujoče delo na svetu: čebelarji delamo z osupljivimi bitjeci, skupaj z njimi ohranjamo okolje, med je pa 'dodana vrednost' in nagrada čebelarstva. To vse je bleščeča plat medalje, druga, manj prijazna plat pa se pokaže v zimskem času. Pozimi se čebelarji prav potiho vprašujemo: kako ste kaj, moje čebele?

Zima je obdobje, ko čebelarji nimamo veliko dela s čebelarjenjem. Pospravili smo že opremo, si nalili požirek medice (in si nalili čistega vina), pripravljamo načrte in čebelarsko opremo za prihodnjo sezono, mogoče tudi prodamo kozarec ali dva medu, toda kar se tiče stika s čebelami, tega ni veliko.

Čebelarji se vsak po svojih najboljših močeh trudimo, da bodo čebele zagotovo preživele zimo, pa vendar se vsakdo med nami sem pa tja ujame v kvantni zanki miselnega eksperimenta Schrödingerjeve mačke. V kvantni mehaniki je Schrödingerjeva mačka miselni eksperiment, ki ponazarja paradoks kvantne superpozicije. V miselnem eksperimentu lahko hipotetič

Ampak res, kako velik panj naj bo?

O velikosti panja oziroma o njegovi prostornini čebelarji največkrat razmišljamo ob nakupu te čebelarske opreme, dostikrat pa tudi kasneje, če se čebelarski račun ne izide.

Ob nakupu panja imamo pred očmi ogromno število satov, in vsak od tistih satov je po PS in DČP napolnjen s pokritimi satnimi celicami medu od leve do desne, od gor do dol. Ja, takrat dobro vemo, da mora biti tudi panj ustrezno ogromen, za ogromno število satov. To so tipične predstave čebelarjev začetnikov in kupcev medu kajpak tudi. Velikanski bo torej panj.

Skupaj z vizualizacijo velikega števila medenih satov se čebelarju prikazujejo pred očmi tudi cvetoči travniki, tako veliki, da jim ni videti konca, cvetovi akacije dišijo ob nakupu panja še bolj, kot v paši, moško socvetje kostanja ima vsaj pol metra in cvetkov je nešteto skritih očem, ajdovim poljem nikar v mislih omejevati dolžine ... pa ne spreglejmo še dejstva, da čebele nanosijo medičine v tri prazne sate za en pokrit

Čebelarjenje je tista aktivnost gojenja medonosnih čebel, ki jo poenostavljeno delimo na dva enako pomembna pola, in oba sta izjemnega pomena, prvi za človeško telo, drugi za planetarni organizem.

Čebelarjenje za pridobivanje čebeljih produktov, kot hrana in zdravilo za človeško telo in dušo: med, cvetni prah, vosek, propolis.

Med je glavni razlog, da so ljudje začeli gojiti čebele in je tudi danes najbolj znan in poznan pridelek iz čebeljega panja. Med ni nič več kot medičina iz cvetov medovitih rastlin, v večini primerov so te tudi zdravilne. Medičino pašne čebele (specialistke za medičine) prinesejo v panj. Kompleksen proces preoblikovanja v zrel med čebele obvladajo s sušenjem in dodajanjem encimov.

Cvetni prah nabirajo pašne čebele (specialistke za različne pelode). Panjske, hišne čebele vnešeni cvetni prah nalagajo v satne celice, kjer ga tesno tlačijo, da iz celice iztisnejo ves zrak. Čez čas pod encimskim delovanjem v procesu anaerobne fermentacije se cvetni prah spremeni

Čebelarstvo- gospodarska dejavnost

čebelárstvo -a s 1. gospodarska dejavnost za vzrejo čebel ang.: apiculture, beekeeping nem.: Bienenzucht f., Imkerei f. 2. skupina naseljenih panjev, s katerimi čebelari posameznik ali čebelarsko podjetje GL: málo čebelárstvo, vèlečebelárstvo ang.: apiary, bee yard nem.: Bienenstand m. 4. nauk o vzreji in gospodarskem izkoriščanju čebel ang.: apiology nem.: Bienenkunde f. 3. → čebelárjenje

Čebelarjenje - vzrejanje čebel

čebelárjenje -a s nepoklicno ali poklicno vzrejanje čebel zaradi pridobivanja čebeljih pridelkov, vzreje matic in/ali opraševanja žužkocvetnih rastlin S: čebelárstvo (3), zastar. čebelorêja, ápikultúra (2) GL: čebelárjenje brez uporábe mátične rešêtke, čebelárjenje na cvétni práh, čebelárjenje na méd, čebelárjenje na rôje, čebelárjenje na stálnem méstu, čebelárjenje s prevážanjem, čebelárjenje v kôših, čebelárjenje v krógu, čebelárjenje z dvéma máticama, čebelárjenje z êno mático, čebelárjenje z uporábo mátične rešêtke, čebelá

Inteligenčni test iz raziskave o čebelah iz leta 1917 v Angliji kaže, da se čebele lahko naučijo reševati naloge od drugih čebel. Čebele imajo v resnici prav majcene možgane, a so presenetljivo inteligentne kljub majhnosti svojih možganov.

Londonski raziskovalci (Univerza Queen Mary, 2017) so izvedli eksperiment, ki je pokazal, da se lahko čebele učijo iz svojega okolja, tako da pridobijo nagrado, in nato naučijo še druge čebele, da storijo prav tako. Znajo prenašati pridobljeno znanje! Vendar to ni vse, kar lahko naredijo. Pomemben izsledek raziskave je bil ta, da zmorejo kopirati ne le znanje od drugih čebel, ampak lahko izboljšajo tisto, kar se naučijo.

Spoznanje je neverjetno, ne le za žuželke z majcenimi možgani, saj tudi mi ljudje s težavo nekaj izboljšamo, če kopiramo druge ljudi. V poskusu so morale čebele premakniti rumeno žogico v sredino platforme, potem ko so jim znanstveniki pokazali, kako to storiti. Nekatere čebele so videle premikanje žogice, kot da se premika sama

Ali je kristalizirani med ponarejen? Če je med kristaliziran, ali to pomeni, da mu je dodan sladkor? Ne, kristalizirani med ni ponarejen, sladki kristali v medu niso tam zato, ker bi bil medu dodan sladkor, ki se ni 'utegnil' stopiti! Nasprotno, kristalizacija dokazuje pristnost medu.

Kristalizirani med je še vedno povsem naraven in kakovosten izdelek čebel, je zares pravi naravni med, primeren in varen za uživanje in zanesljivo ni pokvarjen zaradi kristalizacije same. Žal je še vedno mnogo prepričanih, da je kristaliziran med pokvarjen, vendar temu v resnici ni tako. Kristalizacija medu je naraven pojav, ki ne vpliva na kakovost medu in ne povzroča nobenih kemijskih sprememb v medu.

Med je živa hrana, je super živilo, ki se ne spremeni potem, ko ga čebelarji vzamemo iz čebeljega panja. Kristalizacije medu ne povzroči čebelar, to je mit, ki ne drži. Dejansko ostane količina sladkorjev v kristaliziranem medu enaka kot je bila prej v tekočem medu, sladkorji le prehajajo v trdno obl

Čebelarji in čebelarke imamo večinoma radi čebelice in z veseljem čebelarimo, razlogi in motivi pa so različni. Pridelava medu za družino je v začetku čebelarjenja eden najosnovnejših ciljev ljubiteljskih, neprofesionalnih čebelarjev.

Ne glede na razlog čebelarjenja, pa lahko le dobro upravljane čebelje družine proizvedejo več, ne le zase, ne le zase in za družino čebelarja, še več naredijo dobro upravljane čebele, uspešni čebelarji pridobijo iz svojih panjev še presežek medu, ki ga lahko namenijo za prodajo.

Seveda je treba tudi v tem primeru med prodati za dobiček. Je prodaja medu zelo težka? Je, za tiste, ki prodaje niso vešči in še nimajo svojega kroga stalnih kupcev. Kakovosten med je lažje prodati.

Upoštevati pa je treba pri prodaji medu zahteve prodajnega posla s praktičnega, pravnega in finančnega vidika. Kadarkoli zamenjamo izdelek za denar, je pomembno upoštevati predpise in pravila. To še posebej velja za izdelek, namenjen prehrani ljudi.

V času točenja, ko zadiši po medu,