TIMIJAN: Thymus vulgaris
timijan, vrtni timijan, vrtna materina dušica, timas, pravi timijan

MATERINA DUŠICA: Thymus serpyllum
divji timijan

Timijan, vrtni timijan ali divji timijan, materina dušica? Na prvi pogled ni opaziti razlike med timijanom (Tymus vulgaris) in materino dušico (Tymus serpyllum). Na drugi pogled opazimo, da je timijan horizontalna rastlina, materina dušica pa pokrovna. Timijan gojimo v vrtu, materino dušico pa najdemo na suhih in sončnih mestih, travnikih, vrtovih, gozdnih goličavah ali nabrežinah. Torej: na vrt gremo običajno po timijan, v naravi najdemo materino dušico, eterični olji se razlikujeta, vrtni timijan ima več timola, farmacija ju obravnava ločeno kot dve samostojni vrsti.

Timijan je doma v sredozemskih deželah, na Balkanu in na Kavkazu; gojijo ga v številnih subtropskih regijah. Severno od Alp ne prezimi. Vrste, prilagojene trši klimi, so zimski timijan, gorski timijan in divja materina dušica. Je zimzelena trajnica in raste v obliki pokončnih grm

Tat, članek iz SČ, april 1919: nič novega zadnjih 100 let! Prestavimo se s časovnim strojem sto let v preteklost in berimo o tistih časih, kako so 'čebelarji' kradli med:

Vojna (I. svetovna vojna, op.sg) je rodila novega sovražnika čebelarstvu, hujšega kakor so vsi dosedanji skupaj, ako se ta loti čebel. Vešče, miši, ose, plesnoba, gniloba, mraz in druge take nadloge veščemu čebelarju ne delajo preglavic, saj ima za njih uničevanje polno znanih sredstev. Nikjer pa ni povedano, kako ubranimo čebele in njih sladko imetje pred tatovi.

Pred par leti, ko smo Slovenci pod ostrino zmagujočega nemškega meča najbolj trpeli in klonili zbegane glave, so se tudi v prelepi šetrupertski-mokronoški dolini pojavili ti novodobni čebelni sovražniki. Tu je izginilo par panjev, tam je tat iz panjev pobral nekaj satov, v tretjem čebelnjaku vse navzkriž, ali pa je bilo odnešeno vse, kar je imelo kaj vrednosti v čebelnjaku.

Zaskrbelo me je. Vse imamo lepo urejeno. V 20 žniderševcih prezimujejo močne druž

PROPOLIS

Zdravilo ali hrana? Propolis je čebelji pridelek, a ga ne mažemo na kruh, torej ni hrana, pojemo ga v različnih predelanih oblikah, pa še vedno ni hrana, izvor besede 'propolis' je grški = obramba mesta, vendar ni orožje … ali pač? V ljudskem zdravilstvu in apiterapiji se ga uporablja za zdravljenje, pa vendar uradno ni zdravilo, kljub mnogim izvedenim znanstvenim študijam. Vse učinkovine sestavin propolisa še niso v celoti znane in pojasnjene.

Kljub poskusom znanstvenikom do danes ni uspelo najti učinkovitega nadomestila za propolis z enakim učinkom kot ga ima naravni propolis.

Apiterapija

Obširen terapevtski potencial propolisa so poznali že naši predniki. Znanstvene raziskave so potrdile, da je ta mešanica smole, balzama, eteričnih olj, mineralov, encimov, voska, flavonoidov in flavona prav čudežnega pomena, saj ima izjemen protivirusni, antibakterijski in protiglivični učinek. Propolis je pravzaprav naravni antibiotik.

Številne preiskave so pokazale, da je uporaba pr

 Čebelarji se v zimskem obdobju, ko naše čebelje družine bolj ali manj mirujejo v trdni zimski gruči, učimo, raziskujemo, izdelujemo scenarije za vsak primer in vsako nepriliko. V prepričanju, da smo pravi čas in prav opravili vsa potrebna opravila ob prelomu prejšnje in nove čebelarske sezone, se bi lahko zgodilo v obdobju, ko se morajo naše zimske čebele še zadnjikrat izkazati in predati štafeto burnega spomladanskega razvoja prihodnjim generacijam čebel v čebeljih družinah, na tej kritični točki se včasih zgodi, da čebelja družina ne zmore dokončati razvojnega cikla do viška, ampak tik pred tem naglo odmre. Vzroki (ki povzročajo) in razlogi (ki podpirajo) so mnogi, eden teh je lahko bolezen čebelje zalege, poapnela zalega.

Bolezen napada tako odkrito kot pokrito zalego in jo najpogosteje najprej opazimo v trotovski zalegi. Spore povzročitelja poapnele zalege Ascosphaera apis so navzoče povsod v naravi, zato se lahko čebelja družina okuži vedno znova z okuženo vodo, cvetnim praho

Zelišča najpogosteje gojimo na vrtu, lahko pa se prepustimo tisoč in eni domislici in naredimo sebi lastno kolikor je le mogoče inovativno zamišljeno stvaritev zeliščnega vrta, za sebi lastno kombinacijo in mero okusa skupaj z zdravjem.

Čisto pravi zeliščni vrtiček lahko ustvarjamo sproti in ne glede na zunanje okolje ali letne čase kar v cvetličnih lončkih, ki jih postavimo na svetlo okensko polico. Po mili volji dodajamo in odvzemamo posamične lončke, v katerih lahko priredimo mikro okolje (zemljo in gnojilo) potrebam vsakega zelišča posebej, na majhnem prostoru in zelo blizu tako dokaj uspešno rastejo različna zelišča, lokalna in s celega sveta. Zamisel o zeliščnem vrtu v večjih ali manjših cvetličnih lončkih lahko smiselno izpeljemo tudi na balkonu, terasi, strehi ali zelenici v mestu, zelišča v loncih lahko namestimo v obliki spirale … Zeliščni nasad lahko ustvarjamo sami, skupaj z družinskimi člani ali skupaj s prijatelji in sosedi v bloku, v mešanih starostnih skupinah ali v b

Jeseni si mnogi čebelarji, tudi tisti z daljšim čebelarskim stažem, postavljajo vprašanje, zakaj so čebelji panji preko noči ostali prazni. Čebele dobesedno izginejo kljub dobrim zalogam hrane, včasih zapuste celo nekaj pokrite zalege, ki v kratkem žalostno propade. Govora je o t.i. izginjanju čebel, sprožilec izginotja pa je večinoma neznan. Čebelarji in strokovnjaki s področja čebelarstva se upravičeno, a bolj ali manj nemočno vprašujemo, zakaj neki bi čebele jeseni, tik pred zimo, brez očitnega razloga zapustile panj! Očitna je le ugotovitev, da so čebele preprosto pobegnile.

Vsi čebelarji in ljubitelji čebel poznamo dejstvo rojenja, ki predstavlja v fazi viška razvoja čebelje družine cepljenje oz. delitev čebel tako, da dobra polovica članov čebelje družine zapusti panj in gre na svoje skupaj s staro matico, manjši del z velikimi zalogami pokritega medu, pokrite čebelje zalege in mladimi maticami v matičnikih tik pred izleženjem pa ostane v panju in živi naprej. Poznamo tudi izraz

Na začetku je običajno beseda, zato na začetku, jasno in kratko najprej o besedi, ker gre za tujko v splošni rabi: kriza, gr. krisis, iz krinein = odločiti kaj. Torej ne gre za krizo, ampak za odločanje! Kriza se nanaša na odločitev, nevarno stanje ali odločilni preobrat v bolezni.

Čebelarji, pa tudi čebelarska društva in zveze čebelarskih društev (ker združujejo 'dela in sredstva' čebelarskih društev) se povsem realno mnogokrat srečujemo s problemi – posamično in skupno. Probleme povzročajo spremembe tako v okolju, kot tudi znotraj njega in za dober vpogled (informiranost) je nujno upoštevati oboje kar najbolj hkrati in povezano.

Spremembe so stalnica življenja, na pojav in intenziteto največkrat nimamo vpliva. Lahko pa nenadejanost dogodkov računamo in se nanje pripravimo, podobno kot je to dobro pripravljeno v Smernicah dobrih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP. Čebelarske smernice in obrazci nam bistveno olajšajo analizo tveganj kritičnih kontrolnih točk v čebelarstv

Napredni čebelarji moramo na vsak način popustiti dosedanji majhni meri (panjev), prva skrba nam bodi, da bomo imeli samo kolikor največ mogoče močne in čebelne panje. Bolje je imeti manj panjev, pa tiste dobre, kot veliko, pa slabih, ker drugače mora čebelar še tisto kapljo medu, ki ga dobi od boljših, izdajati slabejšim, ako jih hoče prezimiti. (Frančišek Rojina, SČ 3/1989, O naprednem čebelarstvu.)

F. Rojina je imel v mislih velike pokončne panje v času, ko se je čebelarilo še s kranjiči. O močnih družinah pa je imel prav.

V močnih družinah začne matica zgodaj zalegati. Zalega potrebuje veliko toplote, več ko je čebel, več je toplote v panju ob manjšem naporu čebel. Več zalege pomeni več izleženih mladih čebel. Posledica močnejšega zaleganja je zgodnejši razvoj družine in družina da od sebe ne le več kot dovolj čebeljih pridelkov, tudi razmnoževalnega materiala je v obilju. Posledica burnega spomladanskega razvoja družine pri neizkušenemu čebelarju pomeni lahko tudi roje po vejah

Med obema skrajnostima v čebeljih panjih – med lakoto in sitostjo – je nešteto sivih odtenkov in vsled tega med posameznimi izkušenimi in 'izkušenimi' čebelarji tudi mnenj ali celo prepričanj o potrebnih ukrepih za zagotovljanje moči in zdravja naših čebeljih družin. Marec ima običajno pred ponovno zahladitvijo kratkotrajno otoplitev, nekaj toplejših dni, ko je mogoče opraviti hitri pregled čebeljih družin, predvsem za kontrolo stanja zaloge hrane. Časovno sidro za poseg je običajno razcvet vrbe ive.

Poraba hrane je v tem obdobju odvisna od moči in razvoja čebelje družine, v mesecu marcu lahko doseže celo 3 kg ali še več. V panjih se izlega generacija spomladanskih čebel, proti koncu meseca pa družine ob menjavi čebel zimske generacije s spomladansko generacijo doseže najkritičnejše točke svojega razvojnega cikla. Odmiranje zimskih čebel je lahko večje od prirastka novih, zaradi majhne živalnosti pa obstaja možnost poslabšanja ogrevanja zalege in s tem pojava različnih čebeljih bol

O čebelah je treba vedeti, je bilo jasno že Antonu Janši. Teorija in praksa, nato pa še pravilno ukrepanje, dobre odločitve in ... veliko vsega. Ne le za šnel-kurse, za pravo čebelarsko šolo je treba spraviti skupaj čebelarsko znanje.

Anton Janša ni bil učenjak, ampak temeljiti mojster čebelarjenja po besedah Jožefa Münzberga, cesarsko-kraljevega učitelja čebelarstva. V popolnem nauku za vse čebelarje se je Janša v Prvem, teoretičnem delu, kjer se obravnava, kar je treba o čebelah vedeti, v XI. poglavju: O znamenjih dobrih in slabih panjev v bistvu precej na široko razpisal 'o močnih in zdravih čebeljih družinah'.

Ne moremo mimo opaženja, da se je Janša zavedal pomena teoretičnih čebelarskih znanj – kar je treba o čebelah vedeti - in jih je ločil od dela, kjer poučuje, kako je po prejšnjih pravilih s čebelami ravnati. Šele ko čebelar prepozna znamenja nekega določenega stanja čebelje družine, šele potem lahko ukrepa.

Devet paragrafov posveti Janša znamenjem, po katerih prepoznamo

Jabolka niso 'samo hrana' ampak nosijo v sebi tisočere zdravilnosti. V zdravilne namene so jabolka uporabljali že mnogi stari narodi. Proti glavobolu ali zgagi so skuhali čaj iz cvetnih popkov. Ločili so jabolka na kisla in sladka in jih uporabili v različne namene. Raziskave na Finskem so pokazale, da so imeli redni uživalci celih in svežih jabolk za dve tretjini manj možnosti, da jih zadene kap.

Priporočljivo je, da si enkrat mesečno privoščimo dan jabolk - iz domačega vrta, neškropljena. Takšna kura bo odstranila strupe iz našega telesa in nam pomagala do boljšega počutja, pa še shujšati nam bo pomagala.

ČAJ ZA DUŠEVNO UTRUJENE LJUDI:

Na koščke narezano jabolko prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati dobro uro. Nato tej zmesi primešamo tri žličke kostanjevega medu. Čaj popijemo po požirkih, koščke jabolka pojemo. (Narava zdravi, št. 88)

Jablana, Malus domestica Borkh, je pogosto imenovana tudi Drevo Življenja. Predstavlja izvorno Zavest, iz katere je bilo ustvarjeno vse, kar obstaja. Njegovi sadeži, jabolka, so duše, ki jih je Zavest ustvarila, da bi se lahko preko njih v celoti spoznala. V starih časih so so namreč vedeli, da sta modrost in znanje posledici izkušenj duše, zato se je jabolko imenovalo tudi sadež Modrosti.

Koncept jabolka kot "sadeža spoznanja dobrega in slabega" pa izvira iz dejstva, da se je nevtralna Zavest (drevo življenja) zavoljo izkušenj morala polarizirati in ustvariti "dobro" in "slabo". Saj brez enega ne bi mogli zares spoznati drugega.

V mnogih svetih tekstih se je ta zgodba sicer ohranila, a je zaradi slabega prevoda ter nerazumevanja globljega pomena izza preproste simbolike, izgubila resnični pomen. Tako je jablana sicer ostala drevo življenja, jabolko pa prepovedani sadež, katerega modrost in znanje sta bila rezervirana le za bogove - oziroma tiste posameznike, ki so dosegli višjo s

Pospešeno čakajoči smo vsi, čebelarji in čebele – zima pa nam kima. Resnično smo hvaležni mrzli zimi, da je 'popravila' pretopel običajno najhladnejši zimski mesec in vljudno zamedla in takoj zatem še hladno stisnila, tako kot najbolj paše na naše okolje. Zdaj šele lahko upamo, da naše čebele mirno prezimujejo. Potrebujejo počitek, kot ga potrebujemo ljudje, a mi smo si naredili štalo z izumom razsvetljave – delamo podnevi in ponoči, poleti in v trdi zimi, ne pogrešamo več naravnega ritma … ali pač? Vsaj za čebele vemo, da je edino prav ravno pravšnja mera zimskega zapika.

In komaj je zima postala zimi podobna, že neučakani čebelarji čakamo na prvi čebelji čistilni izlet. To zimo to ne bo pravi prvi, bo pa vsaj malo podoben. Februarja je vedno prišel kakšen topel sončen dan, ko so se čebele lahko spreletele, največkrat okrog svečnice, 2. februarja. Nestrpno pričakovanje narašča zato, ker tisti dan srce zaigra ob pogledu, ko spet vidimo veselo poletavanje in preigravanje pred če

Metod za ocenjevanje moči čebelje družine je veliko – za vsak čebelnjak je 'odkrita' kakšna – takšna, ki je dovolj prenosljiva med raznolikimi čebelarstvi pa je bila razvita v Švici*.

Pri švicarski metodi se za določanje moči čebelje družine ocenjuje:

• število čebel, ter

• odkrita in pokrita čebelja zalega.

Metoda je primernejša za amaterska oz. manjša čebelarstva, ker je nujno ocenjevanje izvajati pod enakimi pogoji za vse ocenjevane družine v čebelnjaku, da zares dobimo primerljive rezultate. Enaki pogoji so predvsem pomembni pri oceni izletavanja čebel. Prav pride tudi učinkovit pomočnik, da je delo v redu in dobro opravljeno.

Ocenjevanje se izvede zgodaj zjutraj, še pred začetkom izletavanja čebel. Smiselno je ocenjevanje v sezoni, v približnem razmaku na tri tedne, v tem času so poležene vse čebele, ki so bile zaležene ob prejšnji oceni. Ocenjujemo vsaj min število družin – vsaj 2 – 3, vendar vso sezono ocenjevanja iste.

Število čebel

Ocena števila čebel: 1 dm2 = 13

... ali ŠeKiklcoProdalaBom_ZaMočneDružineDalaBom ...

Čebelarji se imamo pred javnostmi in globoko v sebi za ljubitelje čebel, pa vendar se zaradi obstanka svojega čebelarstva nujno ubadamo z vsemi mogočimi apitehničnimi ukrepi, agresivno posegajočimi v plodišče čebelje družine, v nenehni skrbi za zdravje čebel. Zdravje je pač prvo in edino, ki šteje za življenje, za zadnje bitje na tem svetu, za človeka in čebele, to dejstvo neizprosno drži. Ko spoznamo, da je obstanek kmetijskega družinskega podjetja – čebelarstva pogojen še z agresivnimi tretiranji za zatiranje varoj, je mera polna. Spoznamo, da čebelarjenje ni praznik, ampak delovni dan vse vse štiri letne čase v letu za varovanje življenja čebeljih družin.

Kaj so močne čebelje družine? Pri vsakem čebelarskem opravilu, vključno z vzimljenjem in izzimljenjem, samo ekonomijo (vloženo delo in denar vs. realizacija na trgu), zdravljenjem čebel … okrog vsake teme v čebelarskih ferajih, tudi dobro plačani strokovnjaki (!) okrog čebelar

Čebelarji so posebni ljudje – vse znajo! Marsikateri čebelar je vešč izdelave tople grede; ne le da zna, tudi izdela jo rad, pa ne le eno, če že dela, bo naredil dve, eno za doma, drugo za pod čebelnjak, saj je pod čebelnjakom najlepši izvoljeni kraj za njeno namestitev. Prav tam pridejo najbolj do izraza vse prednosti tople grede, problem nastane le takrat, ko je čebelnjak daleč proč od hiše ali pa takrat, če čebelar ne hrepeni po kujavniku v času, ko je treba toplo gredo odpirati zaradi zračenja.

Pa vendar, ena ali dve topli gredi, najboljša bo tista, ki bo narejena iz reciklaže prvotnemu namenu odsluženega materiala. Kvalitetno izdelana topla greda bo zdržala desetletje ali več.

Topla greda, zaprta greda in še kakšno ime bi se našlo za ta zelo uporaben vrtnarski pripomoček. Vrtna koprena še ni topla greda, je le koprena. Nasprotje tople grede je hladna greda, običajno jo razumemo kot folijo na lokih. Visoka greda je nekaj povsem drugega in drugačnemu načinu pridelovanja zelen

Stachys annua – enoletni čišljak, enoletni trnocelj, ime čišljak spominja na češki in ruski čistec (hrv. beli bosiljak ali staračac, jednogodišnji čistac, goli čistac, maljavi čistac, bijeli čistac, bijeli bosiljak, zlatni konsulj)

Čišljak, enoletni medoviti plevel, cveti od junija do novembra, doseže višino do 40 cm, ena rastlina proizvede letno 24.000 semen, čebelam nudi medičino in cvetni prah. Čebele na paši dobijo bela čela zaradi čišljakovega cvetnega prahu. Cvetovi so združeni v 3 – 7 pakobulih proti koncu stebla in vej, v enem pakobulu je 2 – 6 cvetov. Cvetovi so bledo rumeni, beli, redko svetle roza ali svetle lila barve, somerni. Cveti od junija do septembra.

Dnevni donos je do 6 kg na panj, skupni donos na panj je cca 50 kg, na 1 ha naberejo čebele 200 kg medu. Med je nežno rumene barve, brez vonja, sladko trpkega okusa. Hitro, že po dveh ali treh tednih kristalizira z drobnimi kristali in postane bel. Nekoč se ga je uvrščalo v manjvredne medove, danes dobiva na pomenu.

Ne le koledarsko leto, tudi vrtna sezona pride enkrat do kraja, kakšenkrat v milejši zimi se iztekata skoraj hkrati. Bujnega cvetja in barvitih listov sredi zime resda ni, pridejo pa do izgleda zimzelene rastline, ki jeseni niso odvrgle svojega listja. Kombinacija kleka in čišljaka naredi čudovit kontrast med iglicami kleka in do 10 cm velikim srebrnikastim listom volnatega čišljaka. Volnati čišljak uporabljamo za cvetlične grede, za ozelenitev brežin, za obrobke itd. Dobro se obnese kot pokrovna rastlina pod vrtnicami in manjšimi grmovnicami. Zelo dobro se obnese v skalnjaku.

Še posebej je volnati čišljak primeren kot pokrovna rastlina za brežine. Širi se dokaj naglo, primerna izbira je za ozelenitev povsod tam, kjer še nekaj časa ne načrtujemo trajnega nasada. Prekril bo zemljo in preprečil erozijo, pod njim se bo sčasoma celo nabrala tanka plast humusne zemlje. Ko bo dozorel načrt trajne zasaditve, ga ne bo težko odstraniti, saj ima zelo plitek koreninski sistem.

Ni skrbi, da bi

Čebelarjenje ni kar nekaj in kar tako, čebelar je produktno odgovoren za čebelje pridelke, ki jih sicer proizvedejo njegove čebele, upoštevati mora dobro čebelarsko prakso, voditi nadzor v skladu s čebelarskimi smernicami in skrbeti za zdravje čebel.

Pred stoletjem je veljalo, da sme vsakdo čebelariti in tudi v poljubnem obsegu. Tendenc po omejevanju števila čebelarjev in števila čebeljih družin na čebelarja je sicer bilo tudi takrat, a so bile izrazitejše v smeri zunanjih, stanovskih okoliščin. Sposobnost za poklic čebelarja pa se tako danes kot nekoč izkristalizira v osebnostnih lastnostih čebelarja.

Od nekdah radi ponavljamo o veselju do čebel, do stroke, do kmetijstva kot prvem in glavnem pogoju za poklicanost v čebelarstvo. Deloma to drži, če gre za iskreno, resnično in pravo veselje do čebel. Kdor ima resnično veselje do čebel in čebelarjenja, ta ne bo zanemarjal ne stroke ne čebel, nasprotno, natančno in vestno bo opravljal svoje čebele.

Dobrega in zanikrnega čeb

Družina je bistven dejavnik družinskega podjetništva, je zmagovalen superorganizem, ki deluje v dobro vseh članov družine. Čebelja družina deluje horizontalno in vertikalno družinsko na vseh ravneh, skupno kot družina in posamično kot en družinski član. V organiziranosti ljudi bi jo morda lahko pogojno primerjali z zadružništvom, ali na nivoju človeške rodbine v daljni preteklosti.

Če vzamemo, da čebele razmišljajo, potem to naredijo kot množica, ki razmišlja kot eden. Znajo uporabljati znakovni jezik in so zato poleg človeka ene redkih živali, ki se sporazumevajo s pomočjo simbolov, s plesom npr. znajo povsem natančno razložiti čebelam v panju, kje so našle hrano. Čebelarji si ne domišljamo, da povsem razumemo vse njihove simbole in se sprijaznimo, da jih lahko predvsem občudujemo, jih opisujemo v prispodobah in hvaležno opazujemo ta zapletena, čudovita bitja in njihovo do skrajnosti organizirano skupnost.

Marljive čebele imajo super organizirano družinsko podjetništvo v pridelo