Članek
Le kam si bodo odnesli?
Objavljeno Dec 06, 2014

Natanko dve leti je od takrat, ko sem tako kot danes delila podobno zgodbo. Kaj je od takrat drugače, kaj se je spremenilo?

Peljem se po redko prometni cesti, ki vodi do trgovine. Poiščem parkirni prostor in hkrati zagledam možaka, ki se pripelje s kolesom, ki je dajal vtis, kot da bi ga bilo že nevarno potiskati ob sebi, kaj šele voziti. Kolo je prislonil ob zid trgovine. Razmišljala sem, ali gre za kupca ali nekoga, ki potrebuje pomoč.

Le kam si bodo odnesli

S kratkimi, negotovimi koraki se prične približevati paru, ki sta hodila pred menoj proti vhodu v trgovino. Ogovori ju s tresočim, sramežljivim, tihim glasom in prosi za en evro. Kot da sem čutila in že v naprej poznala odgovor. »Ne, nič nimam.« Možakar je povesil pogled. Zaželela sem si, da bi vprašal mene, a tega ni storil. Kot bi hotel odpočiti svojo ranjeno in razočarano dušo. Pristopila sem. »Kaj potrebujete?« Začudeno me je pogledal. Ponovia sem, tokrat drugače:«Kaj vam lahko kupim?« Kot bi ne mogel verjeti svojim ušesom, je prosil: »Kruh in mleko.« Na moje vprašanje, kaj bi še potreboval poleg tega, je, sedaj že jecljaje, rekel: »Jaz, jaz … ne morem o tem odločati …« Suhljato, skoraj popolna izžeto telo je kazalo vsaj deset, petnajst let več, kot jih je štel. Veliki podočnjaki, žalostne oči, kot bi komaj bilo kaj življenja. Naročila sem mu, naj me počaka in mu povedala, da bom še sama kaj izbrala. Beri dalje ...

Čudovit zapis. Včeraj sem tudi sama razmišljala o tem. Bila sem v Tehnološkem parku na predstavitvi nekega razpisa. Spraševala sem se, kam daje ta naša Evropa denar, za kakšne "neumne" projekte, po svetu pa hodijo ljudje lačni. Zares žalostno!