Članek
Odprte hiše Slovenije (OHS) – najbolj celovita izkušnja arhitekture za vsakogar
Objavljeno May 16, 2015

Kaj je dobra arhitektura? Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora, ne zaradi subjektivne narave arhitekture in ne zaradi osebnih preferenc posameznikov. Stroka skozi različne nagrade vsako leto izpostavi in pohvali kakovostno gradnjo, a je ta splošni javnosti velikokrat predstavljena z nerazumljivimi, poetičnimi opisi, ki so lahko tako abstraktni, da jih včasih še sami arhitekti ne razumemo prav dobro. Podobno velja za strokovne revije, kjer poteka tekmovanje v iskanju redkih tujk in vstavljanju pridevnikov v besedila.

Redukcija arhitekture na vizualno podobo

Sleherniku prijaznejši način predstavitve arhitekture je slikovni material, ki pa je do obisti popačen. Podobno, kot je praksa v modni industriji, kjer se že tako presuha stegna manekenk računalniško ožijo, se tudi arhitektura znajde pod digitalnim nožem estetske kirurgije. Rezultat je ena sama brezmadežna popolnost. Vreme je popolno, zelenica je popolna, osvetlitev je popolna, postavitev opreme je popolna in, presenetljivo, povsod se pojavljajo isti dizajnerski stoli. Na fotografijah ni mogoče zaznati nobenih vidnih napak, razpok ali nepravilnosti. Vse je sterilno čisto, bleščeče in svetlo. Tudi ljudi ni oz. so zreducirani na zmazke silhuet, ki kot duhovi tavajo po drobovju skulptur. Arhitektura je okrnjena na izmaličeno vizualno izkušnjo, nezmožna izraziti vse svoje vrednote.

Vse je sterilno čisto, bleščeče in svetlo. Tudi ljudi ni oz. so zreducirani na zmazke silhuet, ki kot duhovi tavajo po drobovju skulptur. Arhitektura je okrnjena na izmaličeno vizualno izkušnjo, nezmožna izraziti vse svoje vrednote.

CELOVITA IZKUŠNJA ARHITEKTURE

Te diskrepance v razumevanju arhitekture in prostora med javnostjo in stroko se je zavedala tudi Victoria Thornton, ki je leta 1992 ustanovila pobudo Open house London (Odprte hiše London). Ideja je bila zelo preprosta – dobesedno odpreti vrata v dobro arhitekturo, kar se je izkazalo za več kot uspešno. V 23 letih se je gibanje razširilo po zemeljski obli in se preimenovalo v Open House Worldwide. Trenutno je v mrežo mest odprte arhitekture vključenih že 32 članic od Melbourna do Helsinkov ter preko luže vse do New Yorka in Buenos Airesa. Slovenija je del pestre družine od leta 2010 in je edina članica, ki ne predstavlja mesta, temveč vso državo. Vrata do dobre arhitekture sta pri nas odprli Ana Struna Bregar in Kristina Dešman, ki sta leta 2012 za svojo pobudo prejeli Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Trenutno poleg pobudnic projekt vodi še Lenka Kavčič, trem damam pa pomagajo številni sodelavci in prostovoljci. Lansko leto so Odprte hiše Slovenije (OHS) potekale že petič. V okviru tridnevnega festivala si je bilo mogoče ogledati več kot 100 kakovostnih objektov, celoten petletni repertoar, ki se nahaja na spletu, pa obsega okoli 300 objektov in prostorskih ureditev.
 

Celoten zapis se nahaja na Portalu PITA.

Kaj je dobra arhitektura? Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora, ne zaradi subjektivne narave arhitekture in ne zaradi osebnih preferenc posameznikov. Stroka skozi različne nagrade vsako leto izpostavi in pohvali kakovostno gradnjo, a je ta splošni javnosti velikokrat predstavljena z nerazumljivimi, poetičnimi opisi, ki so lahko tako abstraktni, da jih včasih še sami arhitekti ne razumemo prav dobro. Podobno velja za strokovne revije, kjer poteka tekmovanje v iskanju redkih tujk in vstavljanju pridevnikov v besedila.

Redukcija arhitekture na vizualno podobo

Sleherniku prijaznejši način predstavitve arhitekture je slikovni material, ki pa je do obisti popačen. Podobno, kot je praksa v modni industriji, kjer se že tako presuha stegna manekenk računalniško ožijo, se tudi arhitektura znajde pod digitalnim nožem estetske kirurgije. Rezultat je ena sama brezmadežna popolnost. Vreme je popolno, zelenica je popolna, osvetlitev je popolna, postavitev opreme je popolna in, presenetljivo, povsod se pojavljajo isti dizajnerski stoli. Na fotografijah ni mogoče zaznati nobenih vidnih napak, razpok ali nepravilnosti. Vse je sterilno čisto, bleščeče in svetlo. Tudi ljudi ni oz. so zreducirani na zmazke silhuet, ki kot duhovi tavajo po drobovju skulptur. Arhitektura je okrnjena na izmaličeno vizualno izkušnjo, nezmožna izraziti vse svoje vrednote.

Vse je sterilno čisto, bleščeče in svetlo. Tudi ljudi ni oz. so zreducirani na zmazke silhuet, ki kot duhovi tavajo po drobovju skulptur. Arhitektura je okrnjena na izmaličeno vizualno izkušnjo, nezmožna izraziti vse svoje vrednote.

CELOVITA IZKUŠNJA ARHITEKTURE

Te diskrepance v razumevanju arhitekture in prostora med javnostjo in stroko se je zavedala tudi Victoria Thornton, ki je leta 1992 ustanovila pobudo Open house London (Odprte hiše London). Ideja je bila zelo preprosta – dobesedno odpreti vrata v dobro arhitekturo, kar se je izkazalo za več kot uspešno. V 23 letih se je gibanje razširilo po zemeljski obli in se preimenovalo v Open House Worldwide. Trenutno je v mrežo mest odprte arhitekture vključenih že 32 članic od Melbourna do Helsinkov ter preko luže vse do New Yorka in Buenos Airesa. Slovenija je del pestre družine od leta 2010 in je edina članica, ki ne predstavlja mesta, temveč vso državo. Vrata do dobre arhitekture sta pri nas odprli Ana Struna Bregar in Kristina Dešman, ki sta leta 2012 za svojo pobudo prejeli Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Trenutno poleg pobudnic projekt vodi še Lenka Kavčič, trem damam pa pomagajo številni sodelavci in prostovoljci. Lansko leto so Odprte hiše Slovenije (OHS) potekale že petič. V okviru tridnevnega festivala si je bilo mogoče ogledati več kot 100 kakovostnih objektov, celoten petletni repertoar, ki se nahaja na spletu, pa obsega okoli 300 objektov in prostorskih ureditev.

Celoten zapis se nahaja na Portalu PITA.