Po štirih letih spremljanja razvoja, spogledovanja na skoraj vseh pohištvenih in oblikovalskih razstavah ter skorajda že medijskega posilstva mojih vidnih živcev sem končno dočakal testno sedenje na LL stolu. Okoli pol ducata jih je samevalo v Poligonu in prav čakalo na oddiha željne zadnjice. Avtor, mlad diplomiran arhitekt Luka Ločičnik, je stol v okviru študijske delavnice načrtoval med leti 2010 in 2012. Od takrat je z njim omniprezenten.

Uspešnica le v teoriji

Na crowdfunding portalu Kickstarter mu je celo uspelo zbrati 22.000 dolarjev za zagon proizvodnje v podjetju Stol & Stol iz Kamnika. Kritik na račun izdelka ni bilo veliko, največ je bilo pohval in nekateri so LL stol celo primerjali z legendarnim počivalnikom Rex. Ob vseh pozitivnih zgodbah okoli stola je nenavadno, zakaj ta še ni mednarodna uspešnica. Zakaj ga je kljub oznaki “ljudski” mogoče dobiti le v dragih dizajnerskih butikih in ne v Rutarju ali pohištvenih poslovalnicah Mercatorja? Po petih minutah na LL stolu je bilo vprašanj konec. Izkazalo se je, da je to le še ena izmed sodobnih skulptur, ki skuša z multifunkcionalnostjo pridobiti dodano vrednost, vendar ne zadovolji niti svoje osnovne vloge - sedenja.

Res je, da s svojimi nekaj več kot 90 kilogrami nisem idealna stranka za stol, sestavljen iz dveh ukrivljenih plošč iz lepljenega lesa, a to še ni dovolj dober razlog za pomanjkanje občutka stabilnosti med sedenjem. LL stol kljub fleksibilnemu in trdemu materialu deluje krhko, saj se ob obremenitvah preveč premika in na splošno bolj kot sedalna površina deluje kot igrača.

LL stol kljub fleksibilnemu in trdemu materialu deluje krhko, saj se ob obremenitvah preveč premika in na splošno bolj kot sedalna površina deluje kot igrača.

Predvsem je problematičen stik med elementoma, ki ne nudi takšne trdnosti, kot bi jo moral, in deluje hitro obrabljiv. Ob priliki sem hotel prestaviti stol ter ga povsem nezavedno pograbil za naslonjalo in potegnil proti sebi, pri čemer sem namesto celotnega stola prestavil le en element, ki mu je do treska na trda tla manjkalo le par centimetrov. Netrdnost in nestabilnost sta pomanjkljivosti tudi preostalih dveh načinov uporabe stola (klubska mizica in odlagalna površina), saj sta elementa zaradi lakiranih površin zelo drseča. V primeru, da klubska mizica ni obtežena, jo lahko z nerodnim premikom nog hitro porušimo; regale bi bilo iz tega razloga najbolje pritrditi na steno ali pa jih nujno držati stran od avanturističnih otrok z alpinističnimi nagnjenji. Multifunkcionalnost produkta je prav tako vprašljiva, saj nam je v trenutni družbi, kjer stremimo k izdelkom, ki nam lajšajo ali poenostavljajo življenja, stol, ki ga je treba razstavljati in sestavljati, bolj v nadlogo kot korist. Mogoče bi stvar delovala ob ugodnejši ceni, a za trenutnih 180 evrov, kolikor je treba primakniti za stol, lahko v Ikei dobimo zložljiv stol, klubsko mizo in regal brez večjih težav.

Celoten zapis se nahaja na Portalu PITA.