Članek
Naravni zakon
Objavljeno Mar 11, 2021

Naravni zakon 

Povzeto po predavanjih Marka Passia.

Viri: Mark Passio: Natural Law Seminar (https://www.youtube.com/watch?v=ChgCh2Gui5M )

Naravni zakon

KAJ JE NARAVNI ZAKON

Beseda »okulten« pride iz latinskega pridevnika occultus in pomeni skrit/prikrit. Poznavanje naravnega zakona je okultno oz. ezoterično znanje, namenjeno manjšini pri vrhu piramide. Nasprotje ezoteričnega znanje je eksoterično znanje, ki ga učijo religije in new age. Elita pri vrhu piramide okultno znanje prikriva, saj noče, da bi prišlo do množic, ker potem ni bi več mogla manipulirati z njimi. 

Naravni zakon je univerzalen, zavezujoč (če ga ne spoštujemo, trpimo posledice) in nespremenljiv zakon, ki ga ni ustvaril človek in ki določa posledice obnašanja inteligentnih bitij (živali ne spadajo mednje). Naravni zakon imenujejo tudi karma, moralni zakon, božji zakon ali konsekventalizem. Po naravnem zakonu imamo vsi ljudje enake pravice, nihče jih nima več ali manj. Pravic ne more ustvariti človek, ampak jih vsak dobi ob rojstvu od stvarnika. Pri naravnem zakonu vera in osebna prepričanja niso pomembna, saj deluje tudi, če vanj ne verjamemo (tako kot gravitacija, elektromagnetizem, termodinamika in drugi podobni zakoni). Zakon deluje brezhibno za vse in mu je vseeno za nas. Predstavljajte si, da imajo starša in otrok piknik v naravi, 100 metrov stran pa je dvestometrski klif. Ko starša nista pozorna, nedolžen in neveden (brez osebne krivde) otrok odtava na rob klifa. Ali bo gravitaciji mar za otroka oz. za to, ali on verjame vanjo ali ne? Ne. Enako je z naravnim zakonom.

Če hočemo vedeti, zakaj je človeštvo v stanju, v kakršnem je, moramo poznati razliko med:

• nevednostjo, ker znanje ni prisotno ali je nedosegljivo (angleško nesciece); pri tem osebna krivda ni prisotna

• nevednostjo kljub temu, da je znanje prisotno in dostopno, ker ljudje namenoma zavračajo ali ne upoštevajo informacij, ki so jim na voljo (angleško ignorance); pri tem je osebna krivda prisotna.

Stanje na svetu je tako, kot je, ker ljudje namerno zavračajo resnico oz. informacije. Informacij je danes toliko kot še nikoli v zgodovini in do njih lahko pridemo z le nekaj kliki. Ljudem je vseeno in očitno so zadovoljni s stanjem sveta, saj so se zavestno odločili, da bodo informacije ignorirali. Ljudje so pod hipnozo. Beseda »hipnoza« izvira iz grške besede hypo, ki pomeni pod, in grške besede gnosis, ki pomeni znanje/védenje; tako »hipnoza« pomeni prikrito znanje.

Obstajajo trije koraki reševanja problemov:

1. Najprej moramo prepoznati, da problem obstaja. To je težko za mnoge pripadnike gibanja new age, ki tiščijo glavo v pesek in pravijo, da je s svetom vse v najlepšem redu (zanimivo, da je človeško telo narejeno tako, da če hočeš tiščati glavo v pesek, moraš biti na kolenih in z ritjo v zraku, pripravljen, da ga dobiš od zadaj).

2. Simptomi, ki jih vidimo, so zgolj posledica vzrokov. Namesto, da zdravimo simptom, moramo diagnosticirati vzrok. Besede »diagnoza« pride iz grškega predloga dia, ki pomeni s pomočjo, in grškega samostalnika gnosis, ki pomeni znanje; tako »diagnoza« pomeni z znanjem rešiti vzrok.

3. Z diagnozo odpravimo vzrok problema.

RESNICA IN ZAZNAVE

Resnica in zaznave niso ista stvar. Resnica je objektivna in obstaja neodvisno od naših zaznav, ki so le vidik, s katerega mi resnico vidimo. Ljudje hočemo, da bi bile določene stvari resnične, ampak to jih še ne naredi resnične. Predstavljajmo si, da je resnica ravna črta in naše zaznave kot valovanje, ki to črto sekajo. Višja kot je frekvenca posameznika in manjša kot je valovna dolžina valov, večkrat valovanje seka ravno črto (resnico). Naša naloga je, da svoje zaznave poravnamo z resnico. Resnica je to, kar se dogaja sedaj ali kar se je zgodilo v preteklosti, in je absolutna.

Tisti, ki pravijo, da objektivna resnica ne obstaja, so solipsisti. Solipsizem je eden največjih grehov satanizma (nekaj, česar satanisti ne počnejo, spodbujajo pa navadne ljudi, naj to počnejo). Beseda »solipsizem« pride iz latinskega pridevnika solus, ki pomeni sam, in latinskega zaimka ipse, ki pomeni sebe; solipsizem tako pomeni samo jaz, torej da so pomembne le moje zaznave, da objektivna resnica ne obstaja; da sem jaz bog, ki odločam o tem, kaj je prav in kaj ne, in da sem jaz edini, ki obstaja. Solipsisti trdijo, da ničesar o zunanjem svetu ni mogoče zares vedeti, da znanje ne obstaja. Gre za neverjeten ego in aroganco, ki z resničnostjo nimata nič. Zavest je sposobnost, da prepoznamo vzorce in pomen z upoštevanjem dogodkov znotraj (mikrokozmos) in zunaj človeka (makrokozmos). Zavest se izraža z mislimi, čustvi in dejanji (troedini bog):

• misel (moška energija) je ustvarjalna sila (vse, kar obstaja v fizični resničnosti, mora najprej obstajati kot misel)

• čustva (ženska energija)

• dejanja (obnašanje)

Pripadniki gibanja new age verjamejo, da bodo človeštvo rešile misli in čustva, ampak brez dejanj ne bo nič.

MENTALNI IN SVETOVNI RAZKOL

Ljudje imamo tri vrste možganov:

• reptilski možgani: v njih se nahaja preživetveni instinkt (boj ali beg). Reptilski možgani upravljajo osnovne preživetvene funkcije in se odzivajo na dražljaje.

• sesalski možgani so domovanje čustev. Pri psihopatih ta del možganov ne deluje.

• človeški možgani/neokorteks: tukaj se nahaja siva materija in ta del možganov je odgovoren za razmišljanje in logiko.

◦ leva hemisfera predstavlja moškost in intelekt (simbol: ▲). Leva hemisfera je dom logike, analitičnega razmišljanja, znanosti, matematike, fizične aktivnosti in ne vidi celotne slike.

◦ desna hemisfera predstavlja ženskost in intuicijo (simbol: ▼). Desna hemisfera je dom kreativnosti, holistične misli, sočutja, umetnosti, spoštovanja do drugih, razumevanja pravic, vidi celotno sliko in prepozna vzorce.

Elite hočejo mentalni razkol; njihov cilj je do obisti razviti samo levo ali samo desno hemisfero, kar povzroča konflikte med ljudmi. Če so posamezniki (mikrokozmos) v stanju, kjer prevladuje le ena hemisfera možganov, se bo to stanje odražalo tudi v družbi (makrokozmos). Če pri človeku prevladuje leva hemisfera možganov, se sesalski možgani izključijo, kar ga zakorenini v reptilske možgane, ki tako postanejo dominantni. Tak človek ne pozna čustev, je sebičen in misli, da je gospodar drugih ljudi, kar so lastnosti psihopatije. Če pri človeku prevladuje desna hemisfera, ga to zakorenini v sesalskih možganih, ki tako postanejo dominantni. Taki ljudje se ne znajo postaviti zase in pri njih prevladujeta strah in čustva.

Ko se obe hemisferi možganov združita, nastaneta prava inteligenca in zavest, kar pomeni, da človek ni v notranjem razkolu in da lahko jasno razmišlja. Prava inteligenca se rodi iz sobivanja leve in desne hemisfere. Pomembna je razlika med intelektom in inteligenco: pri intelektu sodeluje le leva hemisfera in taki ljudje so zelo pametni, a ne resnično inteligentni, za kar je potrebno sobivanje obeh hemisfer.


Ta mentalni razkol vodi v svetovni razkol:

Do resnice pridemo takrat, ko uravnovesimo obe hemisferi. Takrat se združita deterministična komponenta (naravni zakon) in naključna komponenta (svobodna volja).

DELOVANJE RESNIČNOSTI

Kakšna je človeška narava? Človeška narava je, da ga je mogoče sprogramirati, tako kot računalnik. Človek deluje po istem principu kot računalniki – če grejo smeti noter, pridejo smeti tudi ven (v obliki obnašanja). Če ima človek slab format datotečnega sistema (pogoji v formativnih letih (prvih 6 letih življenja)), slab operacijski sistem (kultura) in slabe programe (napačna ali trdna dogmatska prepričanja), bo tudi njegov izpis (obnašanje) na zaslonu (življenju) slabo.

Ustvarjalni proces (trivium) poteka v štirih korakih:

1. Znanje: dostopne informacije sestavljajo potencialno znanje, ki se ga lahko zbere, predela, razume in na njem gradi.

2. Razumevanje

3. Modrost: modrost je to, kar naredimo z novim razumevanjem/novimi informacijami. Gre za obnašanje oz. delovanje (uporaba znanja in razumevanja)

4. Ustvarjen rezultat: stanje, ki se manifestira v družbi, je skupni seštevek obnašanja ljudi v družbi (kaos ali red)

NAČELA NARAVNEGA ZAKONA

Beseda »načelo« pomeni najpomembnejše, prva stvar, in načela bi morala biti najpomembnejša stvar v življenju posameznika.

1. Načelo mentalizma: vse v stvarstvu je manifestacija uma (vse je posledica umskega stanja – misli ustvarjajo resničnost). Misli vodijo k manifestaciji stvari in dogodkov ter ustvarjajo kvaliteto bivanja na zemlji. Biti moramo odgovori za vse, kar ustvarimo, tako da smo odgovorni za to, o čemer razmišljamo (misli in čustva pogojujejo obnašanje).

2. Načelo ujemanja: kar je zgoraj (makrokozmos), je isto kot tisto, kar je spodaj (mikrokozmos), in obratno; prvo je odsev drugega. Vesolje je holografsko (vse je vsebovano v manjših delih – celotno vesolje je znotraj vsakega posameznika in je kot posameznik), zato če poznamo sebe (mikrokozmos), poznamo vesolje (makrokozmos). Resničnost je fraktalna (isti vzorec se pojavlja od atoma do galaksij). Fraktal je vzorec, ki je neskončno kompleksen, samo-podoben pri poljubnih povečavah in ki se nikoli ne konča.

3. Načelo vibracije: mrtva stvar ne obstaja. Nič ne počiva; vse se giblje, vse vibrira. Vse v vesolju je vibrirajoča energija in nič ni »trdno«, čeprav se na prvi pogled zdi. Materija je energija v stanju vibriranja.

4. Načelo polarnosti: vse ima dvojno naravo oz. svoje nasprotje.

5. Načelo ritma: vse teče, vse ima plimo in oseko, vse narašča in pada. Na ritem lahko vpliva naš nivo zavesti. Trenutni čas je kot velik val in potrebno bo veliko volje in energije, da trenutno stanje obrnemo.

6. Načelo vzroka in posledice: vsaka posledica ima svoj vzrok in obratno. Naključje pomeni, da tega zakona ne prepoznamo. Svobodna volja deluje znotraj parametrov naravnega zakona. Ta zakon sicer lahko kršimo, ne moremo pa ga kršiti brez negativnih posledic. Posledica ni nujno, da pride takoj – v večini primerov je med vzrokom in posledico časovni zamik, zato navadno težko najdemo povezavo med enim in drugim. Ljudje izkušamo skupinske posledice celotne človeške družbe oz. karme. Raven posledice je fizični svet. Gre za raven simptomov, kjer se vzroki manifestirajo. Moč, da nekaj spremenimo, ne obstaja na tej ravni, ampak na ravni vzroka. Tega, kar je (sedanjost), ali tega, kar je bilo (preteklost), ne moremo spremeniti, saj ležijo vzroki v preteklosti. Raven vzrokov je umski svet. Preden se stvari manifestirajo v fizičnem svetu, morajo obstajati v umu. Moč za spremembe leži na tej ravni. Če ne spremenimo misli in čustev, se resničnost ne more spremeniti. Preteklosti in sedanjosti ne moremo spremeniti; spremenimo lahko le prihodnost.

7. Načelo spola: vse ima moško in žensko komponento. Spol se manifestira na vseh ravneh.

8. Izgubljeno/generativno načelo – SKRB: če ni skrbi, se stvari ne morejo spremeniti. Skrb je tisto, čemur posvečamo pozornost in voljo ter mu pomagamo rasti. Če se nočemo soočiti z negativnostmi tega sveta, pripomoremo k temu, da zraste še več negativnosti. Skrb ustvarja kolektivno dogajanje in večini ljudi je vseeno. Če imamo skrb za nekaj, postane to gonilo naših misli in dejanj. Skrb je največji generator kakovosti naše izkušnje. Cilj gibanja new age je, da so ljudje nedejavni, zato da se stvari ne bi spremenile. Večina ljudi sicer reče, da bi radi, da bi bile stvari drugače, vendar ne naredijo nič za to, da bi se spremenile.

Največji duhovni vrednoti sta čas in pozornost. Tistemu, čemur posvečamo čas in pozornost, tistemu pomagamo rasti. Za kaj porabljate svoj čas? Čemu posvečate pozornost? Športu in serijam? Se potem čudite, da je svet v stanju, v kakršnem je? Samo če čas in pozornost posvečamo pravim stvarem, bo rezultat pozitiven. Če želimo pridobiti znanje, moramo brati. Kako zanimivo, da latinska beseda libere pomeni tako svoboden kot tudi knjiga, torej so knjigo povezovali s svobodo.

IZRAZI NARAVNEGA ZAKONA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

Korakov ne moremo preskočiti in vsak predhoden korak je potreben za manifestacijo redu ali kaosa.

RAZLIKA MED PRAV IN NAROBE

Obstaja objektivna razlika med prav in narobe in o tem ne odloča človek. Kdor verjame, da ta razlika ne obstaja, je moralni relativist in hkrati satanist, saj satanisti verjamejo v moralni relativizem.

Štirje stebri satanizma:

• samoohranitev je najvišja težnja

• moralni relativizem (ni objektivne razlike med prav in narobe)

• družbeni darwinizem (en družbeni razred lahko diktira življenja ostalih, saj je »najmočnejši«)

• evgenika (mi odločamo o tem, kdo živi in kdo ne)

Pravice najlažje razumemo tako, da vemo, katera dejanja niso pravice, saj drugim povzročajo škodo. Gre za proces filtriranja (od vsega, kar lahko storimo, odvzamemo dejanja, ki povzročijo škodo).

Prekrški naravnega zakona:

• umor/napad (poskus umora): uboj je dovoljen, če se branimo

• posilstvo

• kraja

• motenje posesti

• prisila

• laganje

Vse zgornje prekrške lahko izrazimo z dvema besedama: ne kradi. Vsi prekrški so oblika kraje, pri kateri se vedno odvzame neko obliko lastnine (življenje; pravica, da se človek sam odloči, s kom bo imel spolne odnose; stvari, resnico itd.) PRAVICA JE TOREJ DEJANJE, KI NE POVZROČI ŠKODE DRUGEMU ŽIVEMU BITJU ALI NJEGOVI LASTNINI.

Vsi ljudje imamo iste pravice. Če neko dejanje ni pravilno za posameznika, potem ni pravilno tudi, če ga zagreši skupina (vlada) in ga imenuje »pravica«. V skladu z naravnim zakonom je tako dejanje vedno napačno. Ljudje ne moremo drugim podeliti pravice in reči, da je odslej neko dejanje pravilno. Če dejanje ni pravilno za enega človeka, ni pravilno za skupino. Zamislite si planet z zgolj dvema človekoma. Če kakršnokoli dejanje ne bi bilo pravilno v tem primeru, potem ni pravilno nikoli. Naravni zakon je vedno pravilen, ne glede na prepričanje populacije, zato ker prav ne more nikoli postati narobe.

Tako je npr. obdavčenje vedno napačno, saj gre za krajo in suženjstvo. Vsaka vlada je fevdalistična vlada, cilj katere je zasužnjevanje ljudi. Prav tako nima nihče pravice drugemu nekaj prepovedati ali dovoliti, saj je to v nasprotju z naravnim zakonom. Vsak lahko v svoje telo da, karkoli hoče, saj si ga lasti, in nihče mu nima pravice tega prepovedati. Če lahko v svoje stanovanje daš, kar hočeš, lahko tudi v svoje telo.

Pri kršenju pravic je treba razumeti lastništvo. Če si neko stvar lastimo, potem:

• jo zakonito posedujemo (je naša)

• nadzorujemo njeno uporabo

• smo zanjo odgovorni

SILA PROTI NASILJU

Pri nasilju je najpomembnejše vprašanje, kdo je začel; tisti, ki začne z nasiljem, je vedno kriv, in tisti, ki se brani, lahko brez krivde uporabi kakršnokoli silo, vključno s smrtonosno.

Razsvetljenje pomeni, da pridemo do tega, kaj se v resnici dogaja in da spoznamo objektivno resnico med prav in narobe. Vest = védenje = zdrava kmečka pamet in pomeni, da poznamo objektivno razliko med prav in narobe. Razsvetljenje ima dva stebra, ki skupaj sestavljata celoto:

• načelo ne-agresije (žensko načelo): ne kradi in ne bodi vključen v nasilje. Z drugimi besedami: »Česar nočeš, da drugi storijo vam, tudi vi ne storite njim.«

• načelo samoobrambe (moško načelo): čuteča bitja imajo pravico do uporabe sile, da se zaščitijo pred nasiljem drugih.

Svoboda in moralnost sta sorazmerno enaki; če se moralnost poveča, se tudi svoboda poveča, in obratno. V družbi, kjer vlada moralni relativizem, svoboda ne obstaja.

RAZLIKA MED NARAVNIM ZAKONOM IN ČLOVEŠKIMI ZAKONI

Če so človeški zakoni v harmoniji z naravnim zakonom, so odveč in zato ne-relevantni in nepotrebni. Če človeški zakoni niso v harmoniji z naravnim zakonom, so napačni in nemoralni, zato ne morejo biti legitimno zavezujoči.

Angleška beseda za vlado (government) pride iz latinskega glagola gubernare, ki pomeni nadzorovati, in latinskega samostalnika mens, ki pomeni razum; tako »vlada« pomeni nadzor uma. Vse angleške besede, ki se končajo na -ment, pridejo iz latinščine in pomenijo, da je vzrok vsega um oz. da je nekaj najprej obstajalo v umu. Stanje, ko ljudje hočejo, da jih nekdo nadzoruje, je moralo zato najprej obstajati v umu in točno to pomeni beseda »vlada«.

Avtoriteta temelji na dogmatskem prepričanju, da so nekateri ljudje gospodarji, ki lahko dajejo ukaze, in drugi sužnji, ki morajo te ukaze spoštovati. Koncept avtoritete in vlade je suženjstvo. Avtoriteta temelji na principu jurisdikcije. Beseda »jurisdikcija« pride iz latinskega samostalnika juris, ki pomeni zakon, in latinskega glagola dictere, ki pomeni govoriti/povedati; tako »jurisdikcija« pomeni povedati, kaj je zakon; z drugimi besedami: zakon je to, kar rečemo mi.

Beseda »suveren« pride iz latinskega prislova super, ki pomeni nad, in latinskega samostalnika regnum, ki pomeni nadzor/vladanje; tako »suveren« pomeni nad nadzorom/vlado oz. tak, ki ni suženj.

Beseda »religija« pride iz latinskega glagola religare, ki pomeni zadrževati/vezati/onemogočati napredek. Religija je sistem nadzora, ki je osnovan na dogmatskem prepričanju, ki zadržuje napredek zavesti. Ljudje moramo nehati imeti religijo za resnico iz moramo začeti imeti resnico za religijo.

Statisti so ljudje, ki verjamejo v avtoriteto, torej da ima nekdo pravico vladati drugim, in posledično v legitimnost suženjstva. Anarhisti vejo, da suženjstvo in avtoriteta nista nikoli legitimna. Anarhija pomeni stanje brez zunanjih vladarjev, ne brez pravil. Če ni zunanjih vladarjev, ni sužnjev, torej so ljudje svobodni. Beseda »anarhija« pride iz grške predpone an, ki pomeni brez, in grškega samostalnik archon, ki pomeni vladar; tako »anarhija« pomeni stanje brez vladarjev/gospodarjev, kar je enako svobodi. Žal večina ljudi zaradi lažne propagande enači anarhijo s kaosom, kar je daleč od resnice. Kaos je naš učitelj, saj nas uči, česa ne početi. Strah pred kaosom drži sistem suženjstva pokonci. Svoboda vključuje neskončno število možnosti, vključno z možnostjo kaosa. Strah pred možnostjo kaosa je strah pred resnično svobodo.

Ljudje moramo najprej imeti domišljijo, da si lahko zamislimo, kako bi nov svet obstajal in deloval, saj mora nekaj najprej obstajati v umu, preden se lahko manifestira v fizični resničnosti. Zaradi strahu pred možnostjo kaosa ljudje zagovarjajo legitimnost in nadaljevanje »avtoritete« in vlade ter posledično suženjstva. Tisti, ki verjamejo v avtoriteto in v to, da se mora nadaljevati, verjamejo, da se mora suženjstvo nadaljevati, da bi preprečili kaos. Nasilje in suženjstvo ne moreta preprečiti kaosa, saj sta sama kaos.

Sistem suženjstva najbolj podpirajo tisti, ki sledijo ukazom. Sledenje ukazom pomeni, da nekdo ukazom slepo sledi, ne da bi razmislil, ali je to početje pravilno ali napačno. Če slediš ukazom, po definiciji ne poslušaš vesti. Sledenje ukazom ni vrlina, ampak zlo. Sledenje ukazom ni nikoli izgovor ali upravičevanje za nemoralno/kriminalno dejanje. Angleška beseda za upravičevanje (justification) pride iz latinskega samostalnika jus, ki pomeni pravica/zakon, in latinskega glagola facere, ki pomeni ustvariti; tako »upravičevanje« pomeni »ustvariti« pravico. Moralno je vedno bolj odgovoren tisti, ki ukaz izvrši, kot tisti, ki ga da. Za smrtne žrtve so bolj krivi vojaki kot politiki, saj dejanja politikov (ukaz) niso povzročila smrti ljudi, dejanja vojakov (streljanje) pa so jih.

Sovraštvo do sebe pomeni, da posameznik noče sprejeti posledic za svoja dejanja. Jaz sem trpel, zato bom povzročil trpljenje drugim. Kdor zgolj sledi ukazom, se ne more imeti resnično rad. Do sovraštva do sebe pride, ko travme iz zgodnjega otroštva potlačimo v podzavest, namesto da bi se z njimi soočili, kar potem povzroči občutek nezadostnosti. To stanje je stanje umskega zapora. Beseda »samospoštovanje« (angleško self respect) pride iz latinske besede re, ki pomeni ponovno, in besede spectare, ki pomeni gledati; tako »samospoštovanje« pomeni ponovno pogledati samega sebe.

Izgubljeni besedi sta NE in VEDETI. Védeti pomeni poznati svoje pravice. Ne je beseda neverjetne moči, s katero se upremo vsemu, kar ni prav(ilno).

Živimo v post-apokaliptičnih časih. Beseda »apokalipsa« pride iz grške predpone apo, ki pomeni stran od/odstraniti, in grškega glagola calyptein, ki pomeni prekriti/prikriti; tako »apokalipsa« pomeni razkriti oz. deokultirati. Pravi sovražnik človeštva niso iluminati pri vrhu piramide, ampak speče množice. Da bi se stanje na svetu spremenilo, mora kritična masa ljudi priti do resnice in jo začeti učiti. Za kvanten preskok so potrebne številke. Veliko delo pomeni, da vplivamo na druge tako, da grejo skozi proces iskanja resnice in da jo začnejo posredovati drugim.

Ljudje moramo zavreči lažne religije in dogmatska prepričanja, ki zadržujejo napredovanje zavesti in ovirajo sprejemanje naravnega zakona.