Je civilna družba po tednu dni odstavila preplačane tujce?

OddajMarko Jerina, dne 2015-10-08 ob 12:18:15

V prostorih Državnega sveta je v sredo 7. oktobra potekal mednarodni simpozij Civilna družba – Kako premostiti razkorak med državljani in odločevalci v Sloveniji?. V imenu organizatorjev je udeležence pozdravil Drago Rudel, predsednik Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije, ki je postavil hipotezo, da je civilna družba v Sloveniji nepovezana, centri moči so oddaljeni, med državljani pa je prisotna apatija. Simpozij je po njegovih besedah prispevek k večji medsebojni povezanosti, predvsem na krščanskodemokratskem delu civilne družbe. Zbrane sta pozdravila tudi Michael A. Lange, direktor Konrad-Adenauer Stiftung za Slovenijo in Hrvaško v imenu pokrovitelja in Jernej Verbič v imenu gostitelja, Državnega sveta.

Simpozij se je začel z razpravo o razkoraku med državljani in odločevalci v Sloveniji, odprl jo je poslanec Jernej Vrtovec, ki je mnenja, da brez podpore civilni družbi države ne morejo biti uspešne in zasledovati demokratičnega procesa. Opaža, da je civilna družba pri nas soodvisna od različnih akterjev z drugotnimi interesi in je tako vpeta tudi v politične obračune. Pogreša večji angažma državljanov s krščanskodemokratičnimi načeli, kar povezuje predvsem z negativnimi izkušnjami. Sam je predstavil dolgotrajni, a na koncu uspešno prizadevanje civilne družbe pri prepovedi poimenovanja ulice po Josipu Brozu Titu.

Razpravo je nadaljeval Žiga Turk, ki je nekoliko cinično (kot se je izrazil sam) pripomnil, da »gre civilni družbi v Sloveniji dobro, vpliv državljanov je velik, saj so po enem tednu sedenja pred televizorji odstavili preplačane tujce.« Težava v Sloveniji je, da imajo nekateri državljani prevelik vpliv in da je politični sistem ob tem nemočen. Mnenja je, da je volilni sistem zanič, ker nihče ne ve, za koga je kdo glasoval, niti se ne ve, kdo bo na vladi, kdo bodo ministri. Še globlji razlog za to stanje pa vidi v nadaljevanju samoupravljanja, ki širi mnenje, da je ‘vse boljše kot politika’, s čimer se ustvarja občutek, da je politika izvrševanje nekih ozadij. Po njegovem mnenju najprej potrebujemo pravo politiko, šele nato pravo civilno družbo. V Sloveniji je zelo malo zasebnikov, ki bi financirale neodvisno civilno družbo, veliko pa paradržavnih financerjev, ki financirajo svojo civilno družbo. Vprašal se je, če je lahko nevladna organizacija, ki je v večini financirana s strani države zares lahko neodvisna, zares civilna družba. Zelo malo ljudi je polno zaposlenih v civilni družbi in če se to ne bo spremenilo (pri tem je apeliral na podporo iz tujine), bo slovenski prostor prikrajšan za spopad idej, je še prepričan Žiga Turk

Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), je prepričan da razkorak med odločevalci in državljani po naravi stvari obstaja. Vendarle verjame, da v Sloveniji nimamo neke politične aristokracije, »vladajo nam ljudje, ki so bili še včeraj eni izmed nas in bodo jutri spet.« Forbici ugotavlja, da se pozna, da nimamo več kot petindvajset let demokracije in civilne družbe ter odprtega političnega razreda, vendar opaža spremembe na bolje. Izpostavil je javne razprave o zakonodaji, ki so do pred leti trajale povprečno 6 dni, danes trajajo povprečno 14 dni. V CNVOS podpirajo predvsem odprtost, spremembe kulturnih vzorcev na strani vladi, meni, da je sicer kritična civilna družba pri spremembah na strani odločevalcev dobrodošla, ni pa nujna. Na področju krščanskodemokratične civilne družbe pogreša več angažiranosti pri osrednjih družbenih vprašanjih sociale, družbe, ekonomije, kjer so drugi poli civilne družbe bolj slišani. Meni namreč, da je »glasna pri robnih vprašanjih – homoseksualnost, družina …« in se vprašal ali je to zares jedro krščanskega nauka.

Ana Špes je v imenu skavtov predstavila pogled mladih in pomena vzgoje za aktivno, odgovorno državljanstvo. Misli, da razkorak do odločevalcev obstaja, saj ob množici nevladnih organizacij niti ne vemo, kaj bi z njimi. Družbo lahko presojamo tudi po tem, koga vse smo sposobni vključiti v skupno razpravo. Izpostavlja, da je mlade dobro ‘uporabiti’, jim dati priložnost in odgovornost, da se odločajo tam, kjer se lahko. Participacija mladih vodi do boljših odločitev, promovira kohezijo v družbi in z zgledom tudi samo sebe generira. Začne se v otroštvu in je stvar vzgoje, ne le odpiranja ‘superkanalov’.

Simpozij so pripravili: Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije, Socialna akademija, Časnik.si, Društvo Slovenski katoliški izobraženci, Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, Nemško združenje katoliških delodajalcev BKU ter Konrad Adenauer Stiftung.

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
Marko Jerina
Marko Jerina
Objavil/a 2015-10-08 12:18:15 (Oct 08, 2015)
Starejša objava Novejša objava
Je civilna družba po tednu dni odstavila preplačane tujce? - Časnik

Doniraj! Natisni Sorodni prispevki: Prejeli smo: Ni Pirjevca, Hanžka, Lukšiča, ki bi nam preprečili, da bi prižgali svečko  V celoti objavljamo pismo krajana Rovt po spominski slovesnosti v nedeljo, 25. avgusta. 1 – Spominsko slovesnost je organizirala Krajevna skupnost Rovte in jo v... Vabilo: Odprtje […]

ZADNJE OBJAVE
Peter Opeka: “Jaz sem sin beguncev”
Oče Brown: duhovnik in njegovo spoznanje o človekovi popravljivosti
Je civilna družba po tednu dni odstavila preplačane tujce?
Raid Al-Daghistani: Koliko ljudi ve za globalno islamsko fatvo proti ISIS-u?
Raid Al-Daghistani: Zahod ‘islamizira’ islam, in ne obratno
Kako širok temelj prihodnosti?
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
december 2019
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj