Slovenci živimo v zelo težkih časih, še celo tisti, ki so najbolj črnogledi, ne zmorejo dovolj črno in pogubno naslikati naše prihodnosti. Kajti prihodnost bo še dosti hujša, če se ne bo zgodil čudež.

Zgodovinarji, ki bodo čez 50 ali 100 let pisali o nas, ki živimo danes, ne bodo imeli lahkega dela. Namreč: besede, ki pritičejo nagnusnim prodanim dušam, kakršni smo postali, so težke in običajno neprimerne za otroška ušesa, žal pa drugih o tistih, ki uničujejo Slovenijo z levičarskimi parolami, ne bodo našli.

Zadnje dni smo z vseh možnih medijev posredno priča ''ukazom'' ''vlade izza ozadja'', ki se glasi, da morajo levica in njihovi podaniki narediti vse, da poslanci Janši odvzamejo poslanski mandat. Tudi z nepravnimi sredstvi, kajti ''cilj opravičuje pot''.

Zavedajo se namreč, da v primeru, da bi bila sodba  o Patriji razveljavljena pred potrditvami poslanskih mandatov, Janši mandata nihče ne bi mogel vzeti.

Medijsko ubijanje se tudi zato nadaljuje in stopnjuje, saj levica, pijana od oblasti in moči, hoče svojega največjega sovražnika, edinega, ki se ji je drznil postaviti po robu, do kraja diskreditirati, ga uničiti, iz njega narediti klovna, do konca umazati njegovo kredibilnost med ljudmi in ga – načini niso važni - popolnoma izbrisati s političnega prizorišča.

Njihovo najmočnejše in hkrati najbolj ceneno orožje je posmeh.

Stvari so prišle tako daleč, da se v medijih že vsak novinarski lolek iz njega upa delati norca. Je sploh potrebno omeniti, da je vsako takšno norčevanje v absolutnem nasprotju z novinarsko etiko in profesionalnostjo?

Ni. A tudi če bi omenjali, je brez veze.

Zakaj?
Zato, ker so državljani brez hrbtenice in so voljno testo, saj je levica iz njih zgnetla ovce brez pameti in brez kančka možganov.

Državljane jim je uspelo prepričati, da jim še nikoli ni bilo tako dobro, kot v starih socialističnih časih. Da se je zato tja na vsak način treba vrniti, pa naj stane kolikor hoče.

 Ob tem pa zamolčijo, da so bili prav nekdanji komunisti tisti, ki so se spremenili v sodobno slovensko lumpenaristokracijo, ki je Slovence okradla domala do zadnjega evra, a jim to še ni bilo zadosti. Oprali so jim glave do te mere, da so jih prepričali, da je to edino prav, da bi jih Evropa, če bi Slovencem slučajno prišla blizu, oskubila še bolj.

Kaj se dogaja, ko poslušamo ''svete krave'', ko jamrajo s TV ekranov? V dno srca se nam smilijo, ker se morajo ukvarjati s podobno nehvaležno podložniško svojatjo, kakor se je morala nekoč žlahtna francoska aristokracija.

Državljani, ponižani do obisti, pa ob tem kimajo in kimajo in kimajo.

V resnici pa nočejo (več) slišati, kako se nam oblastniki v fris režijo in se iz nas norčujejo.

Tlačani so, kljub temu, da so bili preprosti in brez šol, vedeli, da se jih izkorišča, pa so se temu uprli! Današnji delavci pa so drugačni: vedo, da to, kar se z njimi počne, ni prav, ampak, si rečejo:''Tudi naša oblast & podrepniki morajo živeti, če hočejo furat socializem!''

In potem že 75 let ploskajo tistim, ki jih farbajo z ''delu čast in oblast'', jih kradejo in se redijo od njihovih žuljev.......tudi volijo še zmeraj tiste, ki so posredno ali neposredno krivi za izkoriščanje. Tako da o ''sodobni'' pameti Slovencev kdaj drugič, ta trenutek zanjo ne najdem besed, primernih za objavo

Čeprav nisem vedeževalec, si upam trditi, da bodo oblastniki svoje tlačane že kmalu zmanipulirali še na nekem drugem, oprav tako nevarnem področju: prepričali jih bodo, da bodo sami hoteli izstopiti iz EU. Že sedaj so se začeli krepiti gospodarski in drugi stiki z boljševistično matico Rusijo, pred kratkim je bil v Sloveniji na obisku ruski zunanji minister. Na tem srečanju so se drenjali vsi naši tovariši, tudi bivši, ki jih uradno ni več na slovenski politični sceni.

Ob vse splošnem ploskanju državljanov maske hitro padajo in komunistom se je, spričo narodove apatičnosti in izmanipuliranosti, vse manj potrebno skrivati pod krinko.

Ko je dve leti nazaj Lukšič prevzel vodstvo stranke SD, je takoj začel preizkušati potrpežljivost ljudi tako, da je v Tv nastopih začel v stari komunistični maniri naslavljati svoje strankarske kolege s 'tovariši'.

Pa ni bilo nobene reakcije.

Še tisti, ki se ne čutijo ''tovariše'', so molčali, kaj pa drugega, saj so njihovi dedje in očetje prav tako molčali in so podrepništva in ponižnosti navajeni.

Tudi ob srhljivi komunistični predstavi v Stožicah se je molčalo.

Apatično ljudstvo se ni zganilo.

Sedaj, ko je prišla v parlament Združena levica, ki se je s svojo boljševistično retoriko že krepko pomaknila k nekdanji, še jugoslovansko obarvani slavi, je prav tako vse tiho, saj se ljudstvo spet ne zgane.

Le novinarka s TV SLO, ki bi morala biti neodvisna in nepristranska, ni mogla skriti svojega mokrega, seksualno(?) pogojenega navdušenja nad prebojem ekstremnih levičarjev v parlament. Mokro se ji je celo zareklo, da zavida kolegu Bergantu, ker je imel to čast, da se je v volilnem štabu Združene levice sončil zraven meseca.

V tem prelomnem trenutku je aktualen znan citat iz Cankarjevih Hlapcev: ''Gospodar se menja, bič (komunizma) pa ostane, in bo (zaradi zaslepljenosti) ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!''