Prijatelji (36)
Biserka Kapo Kukman
Andrejka Kresal
Branko Gaber
Mike 1968
Kostin Mozeg
Nenad Vladić
Azra .
Dušan Mirić
Spremljevalci (28)
Lara Arh
Laščan Zlatorog
Kostin Mozeg
Peter Zlodej
Irena Vrcon Vrcon
Dusan Bergmann
štulič ;)
Valentin Rozman

Kategorija: kolumna

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Brutalno seksualno (tekst vsebuje vulgarizme, za to se vnaprej opravičujem ;))
Je ne sais pas
Tik pred strmoglavljenjem
Balada o dlaki Agati
Vesoljna dvojina
Mala balkanska oziroma ker sem vedno nekje vmes
Tabula rasa
O svojeglavosti, mrhovinarstvu, estetiki, minimalizmu in lepoti
Obujanje
Autunna
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Brnenje
( 1 )
Gnoj
( 1 )
kolumna
( 2 )
lajež
( 1 )
MAX
( 10 )
Mrk
( 4 )
pesem
( 7 )
TAJA
( 1 )
zgodba
( 1 )
zgodbe
( 12 )
žolč
( 3 )
IŠČI PO ARHIVU
november 2020
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
30

Ogabno potrošništvo

Liza Whiteapple
06.05.2014 21:38 (May 06, 2014)

Danes sem bila v nakupovalnem centru v ljubljani in opazovala ljudi. Že dlje časa se čudim načinu razmišljanja, ki se je razpaslo zadnja leta. Kot, da ničesar več nebi uporabili do konca. Človek se na nobeno stvar sploh več ne naveže. Novo, boljše, v koraku s časom. Ni popolnoma, kot si si zamislil? Brez problema! Kupi novo!

Nedolgo nazaj sem nesla na servis svoj mobilni telefon. Prijazna prodajalka(nedvomno zaposlena preko študentskega servisa), je prevzela telefon, naredila zapisnik o »reklamaciji« in svojo uslugo končala s stavkom »That’ s about it«. In pa »Zakaj si pa raje ne kupite novega telefona?« Debelo sem jo pogledala. »Kako to mislite? Zakaj bi si ga pa? Moja pogodba poteče šele čez eno leto.« Zamahnila je z roko in me pogledala, kot bi si mislila o meni da sem malce čudaška. »Ah, jaz sem ravno prejšnji mesec plačala 300eur za novega. In mi pogodba prav tako še ni potekla. Ti  telefoni so narejeni za eno leto.« Moje misli ob tem odgovoru niso bile ravno prijazne, niti h

Sreča na vrvici

Liza Whiteapple
29.04.2014 22:06 (Apr 29, 2014)

Vsi ki imate doma hišne ljubljence, menda razumete, ko rečem da je moja psička član naše družine. Pa ne samo to, pomemben član. Ima svoj karakter, svojo voljo, kaprice in precej zgovoren način izražanja. Upala bi si trditi, da celo razmišlja in čuti. Morda ne na isti način kot ljudje, ampak vseeno.

Tistim, ki psov nimajo, ki imajo morda raje mačke ali kanarčke, ali pa živali sploh ne marajo, se zdimo ljudje kot jaz prismuknjeni. Pogovarja se s psom? Lepo vas prosim! Kot, da bi bil otrok! In v resnici je ta primerjava v mojem primeru nekako na mestu. Otrok nimam. Imam pa psičko, ki je z mano od svojega drugega meseca. Sama sem jo vzgojila, hranila, skrbela zanjo, kamorkoli sem šla, je ona vedno z mano. Moja pasja hčerkica, rečem v šali. Pa se niti ne šalim preveč. Ta pes je bil moj temelj v trenutkih, ko ni bilo na vidiku nikogar drugega. In za to sem ji neskončno hvaležna. Ja. Prav ste prebrali. Hvaležna.

Začne se pomlad. Sončni dnevi, konec mraza. Največje pasje radosti so spre

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj