Prijatelji (37)
Čebelarstvo Kokl
Dusan Bergmann
Dušan Mirić
Stoyan Svet
Toni Bogdanovič
Branko Gaber
Bojan Ahlin
Zvone Krušič
Spremljevalci (29)
Mike 1968
Mitja Derenda
Helena .
Kostin Mozeg
Irena Vrcon Vrcon
štulič ;)
Deja Zu
Danijel Golobič

Kategorija: Moja.kolumna

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Brutalno seksualno (tekst vsebuje vulgarizme, za to se vnaprej opravičujem ;))
Autunna
Mala balkanska oziroma ker sem vedno nekje vmes
Rare done (level II), ali ob letu osorej
Balada o dlaki Agati
Božji trnki
Je ne sais pas
Tik pred strmoglavljenjem
Roza retrogradnje
April
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Brnenje
( 1 )
Gnoj
( 1 )
kolumna
( 2 )
lajež
( 1 )
MAX
( 10 )
Mrk
( 4 )
pesem
( 7 )
TAJA
( 1 )
zgodba
( 1 )
zgodbe
( 12 )
žolč
( 3 )
IŠČI PO ARHIVU
avgust 2020
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31

Stati ob strani

Liza Whiteapple
22.07.2014 10:30 (Jul 22, 2014)

Včasih se zalotim, kako živo zaznavam ljudi okrog sebe. Recite temu empatija, sposobnost vživljanja v tuja čustva, senzibilnost, ali pa le nekakšen instinktivni čut za sočloveka. Ko pri nekom začutim negotovost, kompleks ali močno čustvo, se pogosto  samodejno potegnem nazaj ter se pretvarjam, da tega nisem opazila, ker se mi zdi, da ima vsak človek, kar se tiče čustev, pravico do določene mere zasebnosti. Po sebi vem, da nas je mnogo takih, ki jih prekleto nerodno kažemo z mimiko svojega obraza, ali kakšno prenagljeno kretnjo, trzljajem z glavo, živčnim prestavljanjem rok ali grizenjem ustnic.

Ob tem razmišljanju se vprašam kje so meje človeka in kdaj jih prestopim ter predvsem kdaj prestopim lastne meje zaradi vživljanja v druge.

Med odraščanjem sem, kot verjetno mnogi mladostniki gojila precej jeze do svojih staršev, ker sem menila, da se mi vtikajo v moje življenje. Zdaj nekako razumem kako se človek počuti, ko gleda nekoga, ki počne stvari, za katere ti je kristalno jasno ka

Privoščljivost

Liza Whiteapple
14.07.2014 22:30 (Jul 14, 2014)

Če razčlenim besedo privoščljivost, se ustavim pri njenem korenu »privoščiti«, ki konotira zelo pozitivno. Pa vendar temu ni tako.

 Ugotavljam, da ljudje drug drugemu redko privoščijo kaj dobrega. Tretjo osebo množine uporabljam, ker me to dejstvo pušča osuplo in pogosto v nejeveri naivnega bebca, ki ne dojema prav »kako gredo stvari«. Enostavno ne kapnem v ta film.

 Da ne bom izpadla licemersko, tudi meni se zgodi, da me stisne v prsih, ko vidim, da gre nekomu veliko bolje od mene. Pa to ni nevoščljivost, ampak nekakšen občutek nepravičnosti.

Zakaj hudiča jaz ne morem tako živeti? Kaj delam narobe, kje sem ga polomila, zakaj imam komplicirano življenje, med tem, ko nekomu drugemu očitno vse teče kot po maslu brez pol toliko truda, kot ga  sama vlagam v to, da bi si ga za silo uredila? Zakaj mi vsakič, ko dobim občutek, da se stvari normalizirajo, nekaj spodnese stopala? Zakaj se vedno, ko mi uspe prihraniti nekaj denarja na vidiku pojavi kak nepredviden strošek?

Morda gre tukaj

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj