Članek
Zakaj nisem kot Carry?
Objavljeno Feb 27, 2014

                                                  

V momentu, ko tole pišem, se vživim v  Carry Bradshaw  iz Sexa v mestu. S to razliko seveda, da moje življenje niti najmanj ne spominja na življenje junakinje, te izjemno priljubljene in roko na srce, duhovite nanizanke. Leta nazaj, ko sem jo redno spremljala, sem se kdaj ujela na misli, a nebi bilo fino takole živeti? Pisati kolume ter kupovati obleke in čevlje?

No, moje življenje kakorkoli,  se kljub temu, da ljubim lepe obleke in čevlje, na žalost ne vrti okrog tega kaj bom oblekla naslednjič, ko se bom odpravila v mesto. Ne nosim vratolomno visokih pet, ker sem že tako in tako za žensko visoka in ker so imeli moji izvoljenci po navadi glede tega pripombe. Saj veste. Moški se počutijo nelagodno, če so zraven ženske videti majhni. Lahko sicer rečejo, da to pa res ni pomembno, ampak lažejo. Poleg tega, se v visokih petah počutim neudobno. Velja sicer, da so seksi in da dejansko dajo ženski silhueti tisto obliko »zadnjica noter-prsi ven«, ki jo moški ljubijo, ampak nekako me kar strese, ko si predstavljam, da bi bila v takih petah prisiljena prehoditi več kot kilometer. In potem so ponekod tla tlakovana s kockami. Bog pomagaj. Mi gre kar na smeh, ko se spomnim kakšnega momenta, ko sem sama pri sebi preklinjala svoj sklep naučiti se hoditi v visokih petah. Naj bo. Priznam. Verjetno nisem bila dovolj vztrajna. Verjetno, bi mi marsikatera ženska zagotovila, da se da tudi v visokih petah zelo lepo hoditi, ampak, da je pa udobno pa ne verjamem nikomur.

Ne vem če je še kdo drug opazil, da se včasih tiste ženske, ki od glave do peta vedno delujejo kot iz škatlice, velikokrat zelo čudno premikajo. Nekako tako, kot bi bile od pasu, do vratu nepremične. Mislim, da poznam razlog. A si je morda že kdo od vas kdaj utrdil pričesko z lakom za lase? Gotovo. Moja izkušnja s tem kozmetičnim preparatom je taka, da ti iz las naredi nekakšno čelado. Ki je trda. In, ki se ob premikanju lahko celo prelomi, ali pa na določenem mestu zgolj dislocira. In kaj je lahko še hujšega od tega, da ti v spomladanskem vetriču binglja strjen pramen las, ki opleta okrog tvojega dodelanega obraza, kot kakšna palica? Malokaj. Zato sem tudi sama v teh primerih hodila naokrog, kot bi imela heksenšus. In bog pomagaj, lasni podaljški! Sicer meni niti na misel še ni prišlo, da bi si kdaj nataknila kaj takšnega, ampak, a si predstavljate? Še posebej tisti, ki se jih menda z nekakšnimi sponkami pritrdi pod vaše naravne lase. Kako veličastno mora biti šele, da ti recimo sredi ceste v roki ostane pramen las? Ali pa kar odpade? In potem razloži recimo začudenemu znancu, da ne hodiš na kemoterapijo, da je to zgolj lasni podaljšek. He, tudi jaz bi v tem primeru hodila kot robot. Gotovo.

Pa saj nisem kak šlampe, da si ne bo kdo narobe razlagal. Rada sem urejena in lepa. Ljubim kombiniranje oblačil, čevljev, ličenje, urejanje pričeske, nakupovanje….Zadnje še posebej, če imam kaj viška denarja v denarnici, ker sicer je to muka. V stilu vica Zakaj je moja denarnica kot čebula. 

Carry gor ali dol, menda sem nekako odrasla. Dolgo je trajalo, ampak zame je udobje pred videzom. Kljub temu kar našim ženskim glavam vsakodnevno servirajo mediji, kakšne bi morale izgledati, kako se nositi, koliko tehtati in kaj razmišljati, se mi zdi, da se da napraviti nekakšen kompromis. Ni nujno, da je za lepoto vedno treba trpeti. Niti ne. Sploh pa, a ni res, da so sproščeni ljudje veliko bolj privlačni od trdih in zategnjenih? In da se človeku tudi navzven vidi, če je zadovoljen sam s seboj? Torej, lepota ni zgolj v modnih dodatkih in kozmetičnih preparatih. Drage moje, in s tem naslavljam med drugim tudi sama sebe, nekaj bo treba premakniti predvsem od znotraj! In potem, bo gotovo videti tudi na zunaj.