Rare done (level II), ali ob letu osorej

OddajLiza Whiteapple, dne 2017-04-16 ob 22:04:21

Točno leto je okrog in ponovno se je pripetila tista posebna priložnost, ko se ženska dotera in se pusti povabit na večerjo… Hja, res je, letos nisem hodila po restavracijah. Sploh ne. Nekako me niti ne vleče. Pomislim, kako se časi spreminjajo… Pa ne samo časi, ampak tudi vsebina misli, ki se pod njimi vdaja, kot dobro uležano testo… Letos sem sploh v nekakšnem čudovito letečem občutku. Metuljasto. Vsak dan vzamem posebej, ne zatikam se, da ne govorimo o metuljčkih v trebuhu :)…. V zadnjih mesecih sem toliko izgubila, da ne bom nikdar več enaka… A vseeno čutim, da sem dobro.

No, pa začnimo od začetka. S prijatelji sedim v restavraciji. Nekam sumljivo dobre volje so vsi. No, slavljenec itak, kaj ne… Ampak navajena sem na muhe in muhice nekaterih prisotnih, ki pa jih tokrat za čuda še ni. Upedenana sem, ja. In počutim se dobro. No, za odtenek manj zverinsko, kot leto poprej, ampak dobro na čisto drugačen način. Zdi se mi, da sem izpustila tisti trd občutek in postala bolj ženska. Prepuščam se. Teden, dva nazaj, sem resno razmišljala o tem, da bi nehala jesti meso… Redna meditacija ti to naredi, kaj pa vem… Zavedanje celote postane drugačno… Niti ne gre za živaloljubno zadevo, pač pa za upor določene vrste in zavzemanje odgovornega prostora v ustroju. Makro-mikro in podobne zadevščine, ki pa jih zdajle resnično ne bom razlagala, da ne bi tega zapisa prekomerno zapletla z nečim, kar še meni sami ni popolnoma jasno…

Gledam meni in mi ni do pizze. Po pravici povedano, do pizze mi je redko, vse od kar sem se vrnila iz Italije, jo sicer spet jem, kar ti omenjena država definitivno povzroči, namreč, da se zaljubiš v pizzo, ampak… No, moj stil prehranjevanja je tak, da mi ravno pizza, nekako ne pade v opis najljubših ali najpogostejših jedi… Ker smo pozni, natakar sporoči, da imamo poleg pizz na izbiro le še T-bone, ali biftek, kar pa seveda pri meni povzroči takojšnje odobravanje in poblesk podočnika… Tokrat v svetlobi luči, ker letos ni sveč. In ni kelnarjev, ki bi me ob tem občudujoče gledali, le nek malce vzvišen fičfirič je, ki se obnaša, kot, da mu je vse na svetu jasno. Seveda naročim biftek. Rare done, obvezno, tokrat to nalašč poudarim. Ostali za mizo me posnemajo, zabavno se mi zdi, kako sem v svojo družbo uvedla pol surovo meso, a seveda nihče ni tako pogumen kot sem očitno sama. Ostali preferirajo medium ali well done.

Kar nekaj časa traja, vmes zunaj kadimo. Oklepam se svoje steklenice piva, kar je zame precej nenavadno, a sem se tako odločila, ker sem imela v petek, po kozarcu nekega belega vina precej čudno reakcijo… Ob tem dodam: Ne kupujte poceni belega vina, sploh pa ne v Lidlu, Hofferju, ali Eurospinu… To občasno naredi eden od mojih roditeljev in vsakokrat je napaka. Sumim, da so taka vina za veleprodajo, umetno narejena in polna kemije… No, vsaj žvepla.

Končno je hrana nared in z velikim zadovoljstvom, na svojem krožniku ugledam čudoviti kos mesa, debeline kakšnih 4 cm, že na prvi pogled je očitno, da mi ga kuhar tokrat ni "prijazno" prepekel. Zarežem in občudujem mehkobo, skozi katero se nož malce težje prebija, kot, če bi rezala navaden podplat od zrezka. Dejansko jem surovo meso. Surovo, s tanko skorjico koagulirane beljakovine okrog. Kar samo, brez krompirja ali kruha, le nekaj špargljev je, dva kosa bučke na žaru in popečen tržaški radič… Zavoham vonj po mesu in začutim nekaj podobnega, kot endomorfine. No, nek določen rush že je, če si seveda upaš prek predsodka… In oh… To sama tako rada počnem. Predsodke sovražim. Sovražim tudi vse kar je »treba«. Ta jed je obredna. Pol ure ne vem dobro kaj se okrog mene godi. Seveda se pogovarjam, ampak precej površno, ulovim zgražanje z desne, očitno soseda za mizo ne prenese pogleda na moj krožnik… Sicer ne vem zakaj, saj krvi ni… Le tista temno rožnata mehkoba… Ki me, ne vem zakaj, spominja na ustnice… In zadovoljstvo prijatelja, ki mi sedi nasproti in občudujoče reže svoj medium done. Izkaže se, da je tudi T-bone, prej malo pečen, kot prepečen… Vprašam se ali ljudje dejansko cenijo to kar pravkar jedo, tako kot jaz, ali je vse skupaj le ena velika šarada in prikimavanje, zavoljo neke vrste mode, ali trenutnega trenda? Kakorkoli… Če sem v vlogi trendsetterja, me veseli, da kdaj kam vpeljem malo kulture. Ker tukaj gre definitivno, pa četudi vem, da bi mi marsikateri vegetarijanec z veseljem kaj vrgel v glavo, za kulturo prehranjevanja. S prtičkom si varnostno potapkam okoli ust in čutim tisti objestni kick v želodcu. Verjetno se nasmiham sama sebi. Misli o življenju brez mesa prestavljam na naslednjo meditacijo.

Nekaj ur kasneje, po enem že oddelanem koncertu, odhajamo na drugi koncert. Prvi ni bil hudo zanimiv, pa čeprav so preigravali Morphine, samo pomislite… Ne vem če kdo dejansko razume kakšna redkost je to…. Ampak žal, komad, ki mi je sicer tako všeč, so uspeli le neelegantno uničiti. Matr, ne moreš nadomestiti saksa z električno kitaro… V resnici vem o glasbi precej, le, da se mi navadno  ne ljubi o tem razpravljati. Moji možgani nenehno primerjajo. V sekundi po uvodnem taktu določim za kateri bend gre, ali potegnem najbolj noro primerjavo v ritmu, občutku ali tonu… Svojim nekdanjim glasbenikom sem po posluhu uglaševala kitare itd…

No, drugi nastopajoči, na drugi lokaciji, pa se je očitno tudi že izpel, a vseeno tam ostanemo. Vseeno mi je. Muziko vrti nek musliman, baje da imigrant, kar je čisto kul, ni pa tudi nekaj zaradi česar bi človek ravno skakal v luft… Mislim, fino je, da imajo glasbeniki možnost, da delajo, služijo denar, ustvarjajo, pa čeprav v drugi državi... Ampak to je fino za vsakogar. Sprejmem kot nekaj samo po sebi umevnega, brez, da bi zaradi tega padala okrog. Opazujem ljudi okoli sebe, med tem ko plešem na tiste arabsko-turške antiritme, mislim plešem, bolj migam… Opazujem stvari, ki so skrite, vsaj ljudje mislijo, da so… Nesigurnosti, nesamozavesti, žalosti, zakrite v alkohol, glasbo in verjetno še kaj drugega… Potem pa se vame zazre znan obraz. Ne prepoznam ga takoj. Prva stvar, ki jo zaznam, je le nekaj estetsko silno prijetnega… Skeniram, najprej mi pade v glavo neka davna ljubezen, nedolžna romanca… Pa so lasje presvetli... Brada deluje neobičajno. Sklenem, da gre verjetno za nekaj, česar prej ni bilo. Potem pa me spreleti praspomin na najstniška leta in dan, ko sem prešpricala šolo in se s prijateljicami z vlakom odpravila na izlet v bližnje mesto… Sedele smo v nekem lokalčku, vsaka ob svojem pivu, verjetno…. Izza vogala sta, od nekje, prišla dva tipa, in eden od njiju, moj bog… Verjetno je bil eden lepših moških, kar sem jih videla, takrat…. Kasneje sem ga videla še mnogokrat, ampak nikdar več z njim spregovorila besede. Seveda so se moja obzorja z leti malce odprla, ampak vseeno bi lahko rekla, da mu je uspelo ohraniti mesto na lestvici desetih…. Definitivno. Zasedla sta sosednjo mizo in nas z zanimanjem opazovala… Tri tuje mule, ki so se verjetno prav bebavo nasmihale in zardevale… Sčasoma je vstal in se približal naši mizi.

»A je katera od vas Ana iz Ljubljane?«

Odkimavale smo. Jaz pa si seveda nisem mogla pomagati, da ne bi bila duhovita, kot vedno.

»Ne, ampak vseeno vabljen, da prisedeš, hihihi….«

Ena od prijateljic mi je pod mizo povzročila modrico a nogi… Ahhh, mladost in sramežljivost… :)

 

Tokrat pa… Pogleda mi v obraz in se vidno vpraša podobno, kot sem se spraševala sama. Mislim vidno… Zame je marsikaj vidno, česar drug živ bog ne zazna… Kaj, od kdaj, od kje….Kot bi hotel pozdraviti, pa bi si premislil, ker nisem dala nikakršnega povoda za to… In odide mimo. Vprašam se kako se mora človek počutiti, če je tako lep, če si na to navajen… Sama nikdar nisem bila ravno lepa. Na meni so druge reči. Energija, sposobnost verbalizacije in gibanje. Verjetno gre bolj za neke vrste magnetičnost, kot lepoto, kar pa ni nujno slabše. Vprašam se, kako je, če moraš celo življenje od sebe odganjati trope žensk.

Med vsem tem razmišljanjem in prestopanjem na plesišču, se mi uspe hipno zaplesti z nekim tipom. Sicer simpatičnim, a zasenčenim, s spominom na obraz, ki me je prej presenetil… Smešno. Zadnje čase, na teh plesnih dogodkih, do mene prihajajo tipi, ki mi v pozdrav ponudijo izproženo, stisnjeno pest. Vprašam se, ali je to kakšna posebna fora, ki zanjo ne vem… Le gib z roko naredim. Gib valovanja, ki ga sam lepo ponovi in nadaljuje. Dovolj za mravljince. Nekaj neverbalno preskoči. Ujemanje, oziroma skladnost. Razumevanje, če hočete, ampak pri meni, ki ničesar ne iščem, gre le za trenutek. In stoji zraven mene, kot bi kaj pričakoval. Vem kaj. Pričakuje pozornost, pa se mi ne ljubi. Torej sčasoma odide, pogled pa ima ves čas polovično v mojo smer. Pozornost me zabava kot vedno. Lagala bi, če bi rekla, da ni poživljujoče. Včasih se prav hranim z njo. Ker vem, da imam v sebi ogromno tega vleka, tega prvinskega pletenja mrež, če se le malce odprem… Če si pustim biti malce objestna... In oh in sploh, življenje je lahko precej zanimivo, če si pustim. No, na kraju se vseeno zaklepetava. Sprašuje me kam zdaj in mi sledi ven na cigaret, kjer se s še nekaj ljudmi dokončno zataknemo, ker nas zaklenejo iz lokala. Smejem se. Pogledam na uro. Res je že pol treh. Tip odide, pride moje pleme, prav vsi… Ljudje se nabirajo in začne se veselo kokodakanje in smeh. Eden od trenutkov, ki jih ljubim… Smeh, tik pred zaključkom. Tisti utrujen in iskren, ko ni več nikakršnih zavor… Sedim na, z lesom oblečeni škarpi in kratko krilo se mi dvigne visoko na stegna. Vseeno mi je. Trenutno sem v telesu, ki me na nikakršen način ne moti ali ovira. Potem pa vidim tisti lepi obraz, z lepim, visokim telesom (da je lepo samo sklepam, ampak sem prepričana, da tudi je), kako se pijano opoteka v mojo smer in se postavi zraven mene. Nasmehne se. Negotovo se nasmehnem nazaj. Če česar ne maram je, da nekdo čaka, da bom pričela debato. Torej je ne. Pogovarjam se z ljudmi okrog sebe, se smejim določenim neumnostim trenutnih klovnov in čutim prisluškovanje od strani. Ponovi frazo, ki sem jo pravkar izrekla in začne prepevati neko pesem, v kateri se ta fraza ponavlja. Zabava me, tako očitno pijan in tako očitno odločen obtičati prav tam, zraven mene. Roki poravnam v naročju in se prijazno ozrem proti njemu. Tisto nasmihanje… Otroško? Na nek način zelo nedolžno? Tako toplo človeško, se mi je zazdelo… Polno nedoločene nesigurnosti. Bolečine? Ne vem zakaj pijanost povezujem z bolečino... Sem prav razbrala tisto kar je prišlo skozi sramežljiv nasmeh? Z roko seže proti mojim dlanem, pa se me ne dotakne. Vem, kaj hoče. Popolnoma jasno mi je. In ne vidim razloga zakaj ne. Pred vsem, kot človek, niti ne kot ženska. Kot človek, ki se odpre človeku zraven sebe, odprem dlan in mu pustim tisti dotik. Primem ga za roko. Impulzivno. Nič seksualnega ni v tem, še. Le odprto spoznavanje energije človeka. In brez zadržkov, neupoštevajoč norme ali obraze, njihove sodbe, misli… Z veliko radovednosti. Z obema rokama me zelo nežno prime in se pri tem pijano maje. Jasno mi je, da v tistem trenutku lahko dosežem vse kar hočem, pa mi ni do tega. S pretirano pijanimi, vezanimi moškimi ali otroci se ne zapletam. Nepisano pravilo. Boža me. Mojo roko si nese k obrazu in me poljubi na dlan. Pogleda me s tistim nasmehom. Opravičujoče in sramežljivo, če prav razbiram. Vedno je namreč možnost, da naletim na igralca, ki se lahko meri z mano in mojo mentalno kapaciteto. Nič neprijetnega ni, nič, kar bi me odgnalo. Sedim tam, bingljam z nogami, najlepši moški daleč naokoli me drži za roki, kot, da mu gre za življenje in mi glavo nasloni na ramo. Ljudje okrog, malo zadržano in presenečeno gledajo, a vseeno mi je. Konec koncev, je to kar se mi dogaja, nekaj predvsem zelo človeškega. Pred vsem drugim. Ne znam dobro opisati. Le naklonjenost in čudno mirna toplina. Opoteče se in pijano zaniha naprej. Ulovim ga, tako, da lahko spet za silo vzpostavi ravnotežje in se mu smejem. Sploh se ne pogovarjava. Obletavata ga dve ženski, ki bi očitno zelo radi bili na mojem mestu… Ampak nista jaz. In nista tako samostojno samozadovoljni, nista tiho in nista mirni… No, vsaj tako se jaz počutim, če se primerjam z ostalim. Ker mi ni ničesar treba. Ničesar ne potrebujem, ničesar ne obžalujem pretirano, za ničemer ne grabim. Počutim se precej trdno in hkrati mehko v tej trdnosti.

Prijatelji se odpravljajo domov. Vem. Če ostanem še pet minut, se bo zgodilo nekaj, kar ne bo ok… Vstanem. Postavim se predenj in se mu smejim. Z rokama mi gre pod jakno, na boke in potuje do pasu. Dotik me zmehča, do tališča. Mravljinci. Želja. Občutek njegovega telesa. Rahlo ga odrinem. Približa se mi in me poljublja po vratu. Zavzdihnem. Liza, dovolj. Premakni se. Tip je pijan ko klada.

»Domov moram,« mu rečem.

Le gleda, brez besed in brez izraza.

Obrnem se že, potem pa si premislim. Naredim naslednjo impulzivno stvar. Ker lahko. Ker se zdi naravno. Ker si želim. Vrnem se k njemu in ga poljubim. Mehko in počasi. Usta na usta. Ne zaližem, ampak le nakažem. Tokrat opazim izraz. Odpre oči, strese z glavo, in reče uff

Liza, briši domov.

Grem in se ne oziram.

Prijateljica v avtu mi reče:

»Kaj pa je bilo tisto prej, s tistim tipom?«

Nasmehnem se. Zaznam noto zavisti. Ker sem tako neobremenjena. Ker ne delam stvari, kot bi se pričakovalo.

»Malo ljubezni.«

»Itak, če je bil pa koma pijan.«

Hvala prijateljica. Točno to človek rabi. Nikar ne podcenjujmo taktičnosti. In… Koliko časa še, koliko časa boš tekmovala z mano…?? Imaš moškega, ki sem ga v življenju najbolj ljubila… In jaz sem ok, jaz sem sprejela. Vseeno mi je. Prav mi je. Jaz sem ti prijateljica. Njega lahko stlačiš v škatlice in okvirje…. Če si pusti… Mene pa ne bo nihče… Preživa sem in prepolna. Pusti me živeti moje »ljubezni« na svoj način. Svobodno in brez obsojanja.

 

 

Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Liza Whiteapple
1
Apr 21, 2017
Hikhik, :).

... Ljudje so me vedno zanimali. Neizmerno. Ampak to od daleč, od blizu redko. Od nekdaj me je fascinirala moč človeške domišljije. Kako si iz nekaj površnih besed ustvariti podrobno zgodbo o človeku, mu prisoditi izmišljene lastnosti, karakterne poteze, celo stanje duha in starost... Zanima me ali taki sploh kdaj pomislijo, da je slika lahko popolnoma drugačna? Pa ne v smislu, da jaz nekoga igram. Ampak v smislu, da se v meni išče nekaj, česar ni (ker tudi to je možnost :)) in, da je nek tekst, zgolj tekst? No... Išče lahko kdor hoče, kar hoče. To ni moja stvar. Samo matr, kakšna izguba osebnega dostojanstva bi bila zame, če bi nekomu takole svinjala po zidu... A se da it še nižje? ;) Low of the lowest, po moje. Neka divja frustracija more bit tam zadaj...

Samadhi, lol!! :D


V tem zapisu nisem nikogar užalila. Prvega omenjenega tipa opišem s simpatičnim, drugega z lepim in pijanim, kolegici povem brez problema v fris, zato tudi napišem, morda edino pri tistih dveh ženskah... Kar pa prav tako ni bilo mišljeno žaljivo... Pijani sta bili, morda še bolj od tistega tipa... Škoda, da ne morem predvajati filma, kot ga jaz vidim... Potem bi bilo jasno, da sem v bistvu še prijazno napisala.
Iz sebe in iz lastnega doživljanja lahko počnem kar mi prija. Torej, draga Kimm in ostali troli (če je še kakšen), tako spretna pri zajebavanju... Ne vem kje si se videla v tej zgodbi. Morda v vlogi ene od oboževalk?? Drugače si ne znam razlagati :). Mislim zakaj bi se človek sploh s tako vnemo ukvarjal s kakšnim zapisom... Meni nedoumljivo. Ampak to je tvoj problem. To, da si šla link postat na MON, je skrajno bolno, a veš in prav zavzela si se, jebemti... Hkrati pa... Nič takega ni ven kapnilo, kar bi bilo zame sporno, zato si lahko nekam zatlačiš. Pa da te ne bo razgnalo.

No... Če se bodo zdaj kar na enkrat pojavljale še hujše žaljivke in kritike, mi bo jasno kako in kaj... A veš, smešno je, kako hitro se da razločit in razložit vzorec obnašanja :D. Addio.

Lp.
#59
Zim Zelen
0
Apr 21, 2017
*hikhik in tvoji namišljeni junaki, ki se vedno znova prilepite z novim nadimkom.
Uživajte še naprej v svojih blodnjah. (ste pa že malo, dolgočasni)
#58
abram1b2 Cej
1
Apr 21, 2017
hikhik:)*
Ti dam kar prav.Sam mislim,da trol ne zmore doseči samadhi,ker ga njegova očitna omejenost vedno obremenjuje.)***
#57
hikhik
1
Apr 21, 2017
en medvrisk ... meni je ob tem zapisu postalo jasno, zakaj mi vsemu mačkastemu - dan kasneje pravijo, kako sem bil včeraj lušten oz. že precej fletn. le redki so tako iskreni, da mi rečejo, da sem bil obupno kičast ....

btw, izbrisanih nisem ujel, glede na nadaljevanje pa imam eno slutnjo, da je tvoj ponesrečeni trol že dosegel samadhi.
#56
Azra .
1
Apr 20, 2017
lp Azra
#55
Ness Blue
0
Apr 20, 2017
Hahaha, če je PW greznica, za MON pol sploh ni primerne besede! Ampak - nobena reklama ni slaba, tko da...;)
#54
Liza Whiteapple
0
Apr 20, 2017
Tut jst ne. Ampak očitno. Mislim, da je Abraham Abram :D.
#53
Ness Blue
0
Apr 20, 2017
A to je šlo na MON al kva? Ne štekam lih dobr.
Pa kdo je Abraham? Wtf?
#52
Liza Whiteapple
0
Apr 20, 2017
Uf... Cel žur, vidim :D. kar malo psihotično tole postaja....Matr, mate eni časa, da se ukvarjate z nekim zapisom ene zblojene (mlade? nemlade?), ženske :D... A kar debata, al kaj... :D No, očitno je samo to, da se mi očita iskanje pozornosti, hkrati mi jo pa rade volje poklanjate... Že kar skoraj pretirano, lol
Go figure that...


Pozdravček in poljubček!***

https://www.youtube.com/watch?v=2JGF2UfBJUw





Red hot chili peppers (flea)- Pea live - YouTube

the best Pea video out there. Recorded in 2000. Off the Map released in 2001.
#51
DJ Zdravc
0
Apr 20, 2017
Oh, kako ljubka alkoholna romanca. <3 Ti je Dioniz preden se je opotekel in si ga samaritansko ujela, da si ne zlomi vrat, zažvrgolel frazo iz te pesmi? :D
Še dobro, da si mela kiklo na sred stegn, da si lahko tako hipno odreagirala. ;)

Nude-Balon - YouTube

Ti si tok popularna, tvoje roke so zlatarna, ko hodiš po mestu, vsak se za tabo ozre... 2x Lačna si ljubezni, Jst bom tv
#50
abram1b2 Cej
0
Apr 20, 2017
ccccc - Marko je komentiral :

Kaj točno pa ocenjujemo? Njeno starost, samozavest? :) Punca pač odkrito govori o svojih občutkih in doživljanju. To je vse, kar vidim, mi ni treba ocenjevati. Dogaja se ji, vsaj tako se njen zdi in samo to je tudi pomembno, kako se njej zdi. Vsaj dokler ji štima.

Se strinjaš ccccc ? Kje ti vidiš kakšnega Abrahama? PW greznica? Ni videti, da ti smrdi ta greznica.
#49
ccccc
1
Apr 20, 2017
To sicer lahko zbrišeš duhovita Liza, je pa odziv z nekega drugega sveta kot je ta na Publishwallu, če slučajno še nisi videla.
Pa en prov lep dan želim


miles
19 Apr 2017 18:51
Wannabe-femme-fatale.
Samozavest neupravičeno.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------
Wishing things away is not effective

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
AvatarLea39
19 Apr 2017 19:55
Mlada oseba..
Daleč od tega, da je, kar piše in si želi, da bi bilo, pa (še) ni.
Veliko prikrite bolečine, zakrite skozi prepričevanje same sebe, da je močna, trdna in svobodna.
Ko bo dojela, sprejela svojo bolečino, sebe, tudi tisti del, ki se ga tako zelo brani (ranjljivost, prizadetost, izgubo fanta, ki je zdaj z njeno "prijateljico"), spoznala, svojo nemoč, da svoboda ni to, da se ničesar ne bojiš in s tem vse pogumno nadziraš in krojiš, temveč to, da si pustiš čutiti, tudi strah, dvom, bolečino, jezo, ranjljivost, bo zares lahko zaživela svobodno.
Do takrat pa..sprejmi nepopolnost, jok, ranjljivost, sebe v celoti.
Potem boš to, kar pišeš, misliš da si, pa nisi, želiš da bi bila, pa ne moreš biti. Ne še.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatarfeniksCome
19 Apr 2017 21:23
Meni se zdi predvsem mlada, pod 30. V bistvu dogajanje ni nekaj posebnega. oz. za 25 letnico kul, za 40+ pa nič posebnega... lahko bi šla s tipom s konca,kaj pa jo čaka doma? Pralni stroj?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo

Default avatarfeniksCome
19 Apr 2017 21:23
Oz v tujini bi bila to 19 letnica...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatardosti več
19 Apr 2017 23:21
feniksCome napisal:Prikaži citat

Če preletiš na hitro še druge njene zapise, ti je takoj jasno, da je 100% nad 30 stara...
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatarMarko
20 Apr 2017 07:19
Kaj točno pa ocenjujemo? Njeno starost, samozavest? :) Punca pač odkrito govori o svojih občutkih in doživljanju. To je vse, kar vidim, mi ni treba ocenjevati. Dogaja se ji, vsaj tako se njen zdi in samo to je tudi pomembno, kako se njej zdi. Vsaj dokler ji štima.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatarfeniksCome
20 Apr 2017 11:57
dosti več napisal:Prikaži citat

Govorim o osebi, ki nastopa v zgodbi in mojem subjektivnem doživljanju. Ne pa o avtorici posta ali avtorici zgodbe... Drugače pa..literarno, kul tekst, ne znam toliko ocenjevat literarne vrednosti. Govorim o tem s kakimi vprašanji se ukvarja v tekstu, to je bolj mladostniško, ala Ko zorijo jagode...
Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatarsamozavest pa ja
20 Apr 2017 17:16
Saj pw je navadna greznica, pa malo če preletiš, nonstop eni in isti si komentirajo in nabijajo egoje s tem očitno, isto tisti Abraham, pa Nes, zgleda prijatelji ki eden drugemu kimajo in priterjujejo!

#48
Liza Whiteapple
0
Apr 20, 2017
In btw... Prosim, nauči se vsaj stavek sestavit, kot je treba ;). Jaz nisem niti enkrat samkrat napisala, da mi kdorkoli zavida, sploh ne vem od kje vlečeš...
#47
Liza Whiteapple
0
Apr 20, 2017
Čao, Kimm, adijo, kot sem napovedala... A to je nestrinjanje? Svašta... Ne vem, očitno jaz živim v nekem drugem svetu.
#46
abram1b2 Cej
0
Apr 20, 2017
Kimm:)*
Malo, če ne zelo pokvarjeno se obnašaš do Lize. Mislim,da ti nimaš svojega avtopilita/duše/ skozi življenje in se ukvarjaš z drugimi,,,,, Zame na zelo pokvarjen način.Marko ti je tam lepo odgovoril,če si ga sploh razumel.
#45
abram1b2 Cej
1
Apr 20, 2017
Liza:)*
Takšna kot si-si in takšna si mi všeč ! :)D** Ne rabiš nobene obrambe,že tako smo sami sebi veliki omejevalci.Biti iskren do sebe in biti samosvoj vedno zahteva delo . in včasih tudi pod seboj, ali na sebi:)D**
#44
Liza Whiteapple
0
Apr 20, 2017
:) Ok. Izstop iz obrambne pozicije.
Prav imata. Ampak jaz se pač brez nekega dialoga, težko zacopam. Mogoče, sem pa vseeno premalo meditirala :P.
#43
abram1b2 Cej
2
Apr 20, 2017
Ness:)*
Vzela si mi besede iz ust. To sem želel tudi sam komentirati. In moj komentar bi bil popolnoma enak tvojemu, Koji kurac bi morali koga vprašati v kaj in v koga se bomo zaljubljali.Če se oziraš na druge.. nikoli ne veš kdo si v resnici.Liza ti samo piši naprej in provociral,da se boš lahko še bolj prepričala v večinsko plitkost ljudi,ki se bojijo živeti.:)**
#42
Ness Blue
2
Apr 20, 2017
Ah, pa četudi bi se, kar v prvega pa v vsakega...;) A je še kak boljši občutek? Se mi zdi, da je nekak najbolj luštno tistim, ki se kar naprej zaljubljajo in odljubljajo, pa vse brez drame, čeprav malo zviška gledamo nanje, da so plehki, plitvi. Ampak komu je pa boljše, a? ;)
#41
Liza Whiteapple
0
Apr 20, 2017
Zim, hvala ti :).
#40
Pokaži več komentarjev
Liza Whiteapple
Liza Whiteapple
Objavil/a 2017-04-16 22:04:21 (Apr 16, 2017)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Beautiful trap
Balada o dlaki Agati
Autunna
Vesoljna dvojina
Kadilski fleš :)
Sivina
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
februar 2020
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
242526272829
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj