Človek kamnu, kamen človeku

OddajLiza Whiteapple, dne 2016-03-04 ob 16:41:27

                                            

Enega zadnjih večerov, sem imela preblisk. Khehehe… Prav krakajoč smeh zaslišim ob tem stavku. Misli o lastni zanimivosti so včasih nadvse smešne. No, pa ne bom se ravno tukaj-zdaj prepirala s svojim notranjim sogovornikom, o tem ali sem vase zagledana, ali je preblisk dejansko kaj vreden…

Ti prepiri z notranjim sogovornikom postanejo včasih tako glasni in nevzdržni, da me mečejo v konstantno stanje blažje psihoze. Ali pa je to posledica obdobja? Kakor si želite reč interpretirati. O notranjem glasu sem imela že marsikaj za povedati, med drugim tudi to, da je meja med normalnim stanjem in šizofrenostjo, včasih prekleto tanka. To, da nikakor nisem šizofrenik mi je kristalno jasno, se pa včasih vprašam, kako hudo mora biti, da si šizofrenik prizna, da je psihično bolan? In ali kaj takšnega sploh obstaja? No, nisem psihično bolna. Le pogosto nestabilna :D. Tudi tega ne vem, ali je to napaka ali zgolj posledica meni lastne narave.

Naj se vrnem nazaj k misli enega izmed zadnjih večerov.

Atmosfera: Gripozno, vročinsko vzdušje, z neznosnim glavobolom, ležim na boku in poskušam z mislijo umiriti bolečino. Tablet ne maram. Smilim se sama sebi, ker ne najdem poti iz svoje glave, ker je verjetno tisto, kar se dogaja v njej huje od gripe…. Začutim rahlo praskanje v grlu in v usta vtaknem propolis lizalni tablet.

Zakašljam. Začutim tablet, ki se za moment, ujet v zrak, ki ga vase na hitro potegnejo moja pljuča, odlepi od jezika in prilepi na nebo. Majhen premik je to. Občutek trdnega predmeta v ustih, ki je nekontrolirano zamenjal pozicijo. Kaj pa, če sem ga z zrakom vred, potegnila v sapnik? Kaj pa, če si le domišljam, da sem ok? Koliko časa bi trajalo? Ali bi sploh imela dovolj časa, da bi se povzpela v zgornje nadstropje, kjer bi me morda lahko kdo rešil? Poklicala? Koliko sekund bi imela? Koliko zraka, ki bi mi že tako primanjkoval, bi terjala panika, hiperventilacija in ponorelo srce? Ali sem morda v resnici mrtva? In je to le nekakšna druga resničnost v kateri ležim v postelji, kot, da ni bilo nič? In pred vsem…. Koliikokrat že, sem umrla? Ali mrtev človek sanja? Polasti se me tesnoben občutek in klofnem se po licu, da bi se prepričala o lastnem obstoju. Seveda. Čutim se, torej sem.

Pa vendar sem bila nekako vesela te misli, ker je pretrgala temo in praznino v katero sem zatavala. Tema he… Spet se zasmejem. Kako klinčevo relativna je tema. Vprašam se zakaj se stvari, ki bivajo ali obstajajo v temi, sploh trudijo imeti barvo. Recimo, spomnim se lastne gastroskopije izpred leta ter presenečenja ob tem, da mi je kljub izredno panično neprijetni situaciji, uspelo pogledati na monitor, v katerega je zijal dohtar in se začudim ob misli kako lepo rožnata sem od znotraj. Prav res! In le čemu?

Recimo temu, da je to zgolj narava stvari. Barva. Fizikalna lastnost materiala, ki v resnici nima namena biti neke barve. Vse skupaj, je zgolj jebeno naključje. Žarek svetlobe, ki pade, se odbije od snovi z neko lastnostjo in oko, ki ima določeno sposobnost, da vidi tako in tako. Za pse pravijo da vidijo črno-belo, oziroma ne vem kako že, ampak precej omejeno v primerjavi s človekom. Netopir ima sonar, albin je bel, jaz imam pa to jebeno temo. Tema in megla. Uf.  No, saj ni res….. Imam še marsikaj, ampak velikokrat to ni pomembno, ne pride v prvi plan, če hočete. Zaključim, da mi je to morda v naravi, kot je predmetom in rečem v naravi barva. In trdnost. In masa. In teža. In potencial, da sodelujejo v marsikakšnem dogajanju. Recimo kamen lahko nekomu vržeš v glavo in tako ubije. Kamen iz Davidove štorije gotovo ni pomislil, da bo zakrivil Goljatovo smrt…. Prav lahko pa tudi tisoč let nekje leži, brez, da bi se premaknil in samo zgolj sodeluje v konceptu celote. Nepomemben, pomemben? Mrtev, živ?

 

Človek kamnu: Ti nisi živa stvar!

Kamen človeku: Živ si, zakaj se torej počutiš, kot, da si mrtev? V čem je razlika?

Človek kamnu: Svet okoli tebe, te ne zadeva, zatorej si nepomemben.

Kamen človeku: Sveta okrog sebe ne moreš spremeniti, zakaj misliš, da je tvoja vloga v njem pomembnejša od moje?

Človek kamnu: Iščem smisel.

Kamen človeku: Absurd! (in se zasmeji s pametjo nečesa kar ima stik s trdo neotipljivostjo)

profileimage
Všeč mi je
5
Komentarji
20
Ana Kos
1
Mar 08, 2016
Včasih je res človek manj živ kot kamen ... Oz. kamen je vedno živ na svoj način, človek pa ...?
#20
i k a
1
Mar 07, 2016
Tud jaz Alma tudi jaz sem tu zato :). Takšna miselna srečanja so mi zelo všeč :) Le sledim in sem si vzela danes čas za opazovanje dreves :). V iskanju smisla....bilo je odlično.
Iščemo in če smo pripravljeni vsaj malo slišati dobimo v 3:D.
#19
Liza Whiteapple
1
Mar 07, 2016
Ja :). Jaz sem pa iz Štuličevega komentarja dobila asociacijo, ko je omenil nežne roke in se mi je v Jarca prelilo in se nekako prav lepo (vsaj v moji glavi) poklopilo z mojim razmišljanjem. Ni kaj. Zato sem tukaj. V upanju na takale srečanja misli :).
#18
i k a
1
Mar 07, 2016
Dobro je kako kak dogodek, misel obudi kar že dogo nisem brala...se spomnila. Sem sedaj pregledala koliko napak sem storila... to je zaradi spoštovanja do Mirana Jarca.
Tvoj zapis me je vodil danes od rok do dreves....in danes sem to potrebovala. Za takšne dogodke, namige rečem - hvala :)
#17
Liza Whiteapple
2
Mar 07, 2016
Ohoho...kako sem se štihnla :D. Namreč, odgovarjala sem IKI :), ki se je opravičila za morebitne napake. Ampak zanimivo, res zanimivo. :)
Evo. Tole je tisti "absurd".
Česar ne razumem je to, zakaj ljudje "absurd" obravnavamo s tako negativno konotacijo :). Mene večno zabava.
#16
štulič ;)
2
Mar 07, 2016
Iž tvojih ust, vu božja ušesa! :)

Stvaritev je vsem ekvivalentna, dostopna in prilagodljiva.
/včasih je preprosto treba vzeti kar je ponudjenega :/ https://youtu.be/yi06wXxHD9s


Bajaga i Instruktori - Gospod brine - (Audio 2001) - YouTube

Label and copyright: Digital distribution: Youtube powered by: http://vipper.tv/ , News: www.bajaga.com
#15
Liza Whiteapple
0
Mar 07, 2016
:) Napake niti niso pomembne. Bistvo je tukaj. Lepo....
#14
i k a
2
Mar 07, 2016
Dodajam še eno od M. Jarc

NE MOREM ROKE TI VEČ DATI

Ne morem roke ti več dati,
ker videl sem rasti drevo.

Kadar nekdaj sem ti božal
roko. Sem gledal le sonce
na trati. Sem gledal le trav
valovanje in pastirčkov
sončno igranje.

Vidim skozi okno. Drevesa rasto.
Nekatera vejevja v objeme
zrasto, nekatera samotna rasto.

Ne morem roke t več dati.
Nekatera drevesa samotna rasto.

ps. se opravičujem za kakšno napako - ker sem napisala tako, kot sem si jo zapomnila ....
#13
Liza Whiteapple
1
Mar 07, 2016
Gledam tvoje bele roke:
valove . . . valove . . . valove . . .
mi čez misli jez . . . vse čez . . . vse čez . . .
v tja, kjer se predramija groza drhtenj,
v tja, kjer se poraja neskončnost življenj . ..
v tja, kjer se budim . . . budim . . .

O, jaz se te bojim, bojim . . .
že misel nate skriva v sebi žive kresove
neznanih zvezd;
kot prvi človek stojim
in se obotavljam na prvem koraku zavitih
cest
in---

gledam tvoje bele roke . . . bele roke,
premirno valove, valove, valove . . .
v neizmerno nemirnost se gubim, gubim...
živim!

Miran Jarc, Bele roke, odlomek
#12
štulič ;)
1
Mar 07, 2016
Prah smo bili... in v prah se povrnemo!

Razen belih kamnov ;), ki so jih nežne človeške roke podržale v dlani vsaj za dve (2) minuti, jih homologizirale z lastno DNK in spoštljivo predale plimi kot oseki...

/najmanj kar sem do zdaj dojel od človeštva je, da smo človek_človeku, Stepni Volk :/ https://youtu.be/XtLfss_vuE4
#11
Liza Whiteapple
0
Mar 06, 2016
Hvala, Azra :).
#10
azra
1
Mar 06, 2016
Alma, sem te všečkala že včeraj, čeprav nisem komentirala.
Vedno te preberem in včeraj sem pravzaprav želela komentirati, kako dobro dene, da se tukaj najde še kakšen dober pisec, kot si ti.
Tvoji članki so vedno odlični in tudi če ne komentiram jih preberem z veseljem.
#9
Liza Whiteapple
1
Mar 06, 2016
:) hvala Lara in hvala Sponko. Vedno znova sem presenečena, da se komu sploh še zdi vredno prebirat. To mi nekaj pomeni.
#8
Sponko
2
Mar 06, 2016
Čestitke fotografu, ki je ujel kamnito porogljivost iz pred milijona let v sedanjem času.

Res se znaš čutiti in nam povedati, vrhunsko :-)
#7
Lara Arh
1
Mar 05, 2016
Odlično kot vedno, Alma ;)
#6
abram1b2 Cej
2
Mar 05, 2016
Alma
Egipčani so imeli neko misel V SMISLU-Čas se boji piramid.Ko sem bil otrok smo bili tako bojeviti,da smo okruškega premoga v kepe skrili,ko smo se kepali.Ni bio ravno prijetno,če si jo fasal v betico.Zato imam bolj kockasto betico.Lp
#5
Liza Whiteapple
1
Mar 05, 2016
Verjetno res :). Kamen lahko v sebi nosi zapis tisočletij. Morda neke vrste kamniti DNK? ;) No, pa zaradi tega ne bi bil nič bolj pameten, če bi ti ga kdo vrgel v glavo. Če bi bilo tako lahko, bi bila že univerzalno pametna :P. Sploh pa, jaz osebno ne mečem kamenja. Sem vzorno krščansko vzgojena :). In tudi hec razumem. No, vsaj kdaj.
#4
abram1b2 Cej
1
Mar 05, 2016
Alma
Vsak je za nekaj dober.A je tako?Samo,da mi ne vržeš kamna v glavo,da potem ne bi ratal bolj brihten od kamna! Hec ,saj ga razumeš.Lp
#3
Liza Whiteapple
1
Mar 05, 2016
Em.... Ne. Ni to to. Vsaj ne v tej zgodbi :).Si me pa morda ravno ti "sprovociral" s teorijo absurda. :)
#2
abram1b2 Cej
1
Mar 05, 2016
Kamen upravičeno sporoča človeku,da goji in živi lažni samo spreducirani kult lastne minljivosti -smrti.
#1
Pokaži več komentarjev
Liza Whiteapple
Liza Whiteapple
Objavil/a 2016-03-04 16:41:27 (Mar 04, 2016)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Beautiful trap
Balada o dlaki Agati
Autunna
Vesoljna dvojina
Kadilski fleš :)
Sivina
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
julij 2020
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj