Neznansko sem razočarana in se kar ne morem načuditi neumnosti naroda.

A res, bi me kdo cinično vprašal.

Ja. Zares. Prav nič ne bom olepševala. Ogabno je.

Malo prej sem se šla detektiva in šla po sledeh svoje nedavne objave, ki je bila deljena s tega naslova, pač, jebiga, me je zanimalo kaj ljudje komentirajo, kam gre, kolikokrat je bilo deljeno ipd…. Moj otrok in podobne neumnosti…. Ker do malo prej, nisem vedela, da je od tukaj sploh kam šlo. Mislim, no pa saj bi lahko pomislila, da je po vsej verjetnosti kdo delil naprej…. Ampak….

Obup. Kako ljudje obrnejo stvari, kako površno preberejo, kako izrabijo sebi v prid. Bruham.

Bruham, ko pod svojo objavo naletim na komentar: »Z brzostrelkami na meje, pa streljat in vse se bo kmalu rešilo!«

A res? Tako sporočilo ste razbrali iz mojih Faktov? Resno? Nacionalist, da sem? Nečloveška pizda?

Pa ni bil le en komentar v tem stilu in delitev je bilo precej… Raje sploh ne vem, kdo vse si je moje pisanje napopal na svojo Fb stran in ga oplemenitil s svojim sporočilom.

In ker so ljudje, ljudje, dobro vem, da je bilo razumljeno narobe. Uporabljeno narobe. Interpretirano narobe. Upam, da je vsaj kdo razumel prav.

Zato sem sklenila, da ne bom več pisala o aktualnih dogodkih in politiki. Zataknite si jo v rit. Itak je očitno vsak najbolj sam sebi namen in izkoristi situacijo za svoji dve minuti slave. Evo. The world is yours. Nič dobrega se nam ne piše.

Ugotavljam, da je prekleto logično in simptomatično ter bogmipomagaj, očitno potrebno, da gre vse skupaj v maloro. Včasih se stvari tako prečistijo. In bogme, ogromno gnojnice je vsepovsod.