1.       Nehajmo že mešat človekoljubje z zdravim razumom. Narobe ni, da se nam smilijo ljudje, je pa zelo narobe, da pri tem silnem čustvovanju pozabimo, da moramo poskrbeti za svoje otroke, zase in za svojo državo.

2.     Poglejmo malce nazaj in se zamislimo. Koliko slabih besed in očitkov je bilo izrečenih na račun madžarske ograje? Evo nas! Na koncu smo jo postavili sami! Sicer smo cincali in mečkali, dokler nam dobesedno ni začela teči voda v goltanec, čakali na evropske direktive, spraševali za mnenja, dovoljenja, na kraju krajev, pa nam je zmanjkalo časa in verjetno tudi denarja, pa smo postavili skrpucalo, ki ga imamo. Žiletka style. Blagor tistemu, ki se bo ponoči vanjo zapletel. Človeku ali živali. Madžari so svojo začeli načrtovati kakšno leto nazaj. Pa mi? O čem že, smo razmišljali leto nazaj? Predlagam uvedbo novega osnovnošolskega predmeta. In sicer: Taktika, načrtovanje in predvidevanje. Tako, da si bomo zagotovili boljše razmišljanje pri naslednjih generacijah politikov. Slovenec je mečkav, neprenagljen, ubogljiv in vedno tri korake za drugimi. Sploh pa je licemerski. Rad pljuva po drugih,  vseeno pa, ko mu zaškriplje naredi natanko tisto, čez kar je pljuval.

3.     Rada bi razložila razliko med pojmoma solidarnost in suverenost. Sumim, da večina prebivalstva te države pojma meša med seboj. Vsi smo prekleto solidarni, čeprav po pravici povedano, jaz tega niti ne zaznavam. Vsaj z mano ni bil nihče pretirano solidaren, če sem se kdaj znašla v vlogi, ko bi mi ta vražja solidarnost koristila in pomagala. In potem ljudje po televiziji slišijo besedo suverenost…. Pa se sliši blazno fina. Po naključju imamo celo praznik suverenosti, za katerega sicer nihče ne ve- kako bi le vedel, ko pa je to lastnost (države ali človeka), ki nam je popolnoma tuja.

Iz SSKJ:  suverénost  -i ž (ẹ̑) 1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav; uveljavljati suverenost; suverenost naroda; kršitev suverenosti; suverenost in neodvisnost / knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost 2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja 4. knjiž. oblast: ta država ima suverenost nad delom ozemlja ♪

Torej, dragi moji, suverenost ni solidarnost, je pa za neko državo sila pomembna zadeušna. Zavedajmo se tega.

4.    Ob vseh polemikah okrog odprtosti naše meje, za prehod beguncev, si ne morem kaj, da zlasti ob včerajšnjih dogodkih v Parizu, ne bi pomislila naslednje: Kaj bomo storili, če Avstrija kar naenkrat zapre mejo? Kar se lahko zgodi v trenutku in še precej realen pomislek je. Lahko se ji zgodi teroristični napad, ali pa se enostavno naveliča beguncev, ki neuvidevno marširajo skoznjo in za seboj puščajo gore smeti. Si rečejo: Das ist unglaublich! Genug! In svojo avstroogrsko dediščino zaprejo pred vdori umazanih muslimanov, bolj ali manj tako, kot so jo pred  štiristopetdesetimi leti, uspešno ubranili pred Turki. No ja, takrat so po njih zlivali vrelo olje in kurili kresove, zdaj pa gre bolj za prefinjene prijeme. Grenze geschlossen. Amen.

Ali se zavedamo, kaj bi to pomenilo za nas in ali smo še vedno tako zavzeto prepričani, da bi radi pustili svojo mejo odprto? Ali dovolj zaupamo Evropi, da verjamemo, da bo mislila na nas in nas zaščitila? Naaah…. Jaz sem večni skeptik. Ne morem pomagat.

5.    Zelo pomembna stvar. Prosim, nikakor ne enačimo prihajajočih beguncev z islamističnimi teroristi. To je norost. Jasno je, da oni sami, verjetno bežijo ravno pred tem. Med drugim. Bežijo, se umikajo, kakorkoli. Vseeno pa, ne pozabimo, da bodo ti ljudje po desetih letih v Evropi, v kolikor bo ta sploh obstala, za naše pojme nesocializirani, nezadovoljni, da bodo tarče nacionalističnih napadov, da se bodo med njimi vsekakor formirale teroristične celice in da potencialno za nas, v vsakem primeru pomenijo grožnjo. Zbudimo se že iz kome! Za tiste pa, ki tega še vedno nočejo videti, predlagam, naj se za pomiritev lastne vesti javijo za prostovoljce na meji. Jaz se namreč bom, no resno razmišljam o tem. Pa ne zaradi pomiritve vesti, ampak zato, ker mi kljub vsemu za ljudi ni vseeno. Ne, zares jim ne morem pomagati, tako, kot tudi sebi stežka, pa ne bežim od nikoder. Jim pa lahko pomagam lajšati boleč prehod.

6.   Zadnji fakt. Evropa umira. Se zavedate, da nikoli več ne bo tako kot je bilo? In ob tem se ne morem dovolj načuditi jasnovidnosti človeka, ki je prezgodaj umrl in ogromno pustil za seboj. Po moje je dogorel kot sveča. Kdo drug, kot Kosovel. 

Srečko Kosovel: Ekstaza smrti

 Vse je ekstaza, ekstaza smrti!

 Zlati stolpovi zapadne Evrope,

      kupole bele — (vse je ekstaza!) —

   vse tone v žgočem, rdečem morju;

 sonce zahaja in v njem se opaja

 tisočkrat mrtvi evropski človek.

— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —

 Lepa, o lepa bo smrt Evrope;

kakor razkošna kraljica v zlatu

legla bo v krsto temnih stoletj,

tiho bo umrla, kot bi zaprla

stara kraljica zlate oči.

— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —

 A, iz oblaka večernega (zadnjega

sla, ki oznanja Evropi še luč!)

lije kri v moje trudno srce,

joj, in vode ni več v Evropi

in mi ludje pijemo kri,

kri iz večernih sladkih oblakov.

— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —

 Komaj rojén, že goriš v ognju večera,

vsa morja so rdeča, vsa morja

polna krvi, vsa jezera, in vode ni;

vode ni, da bi pral svojo krivdo,

da bi opral svoje srce ta človek,

vode ni, da pogasil bi z njo

žejo po tihi, zeleni jutranji prirodi.

 In vse je večer in jutra ne bo,

dokler ne umremo, ki nosimo

krivdo umiranja, dokler ne umremo

poslednji...

 Joj, v to pokrajino, še v to zeleno,

rosno zeleno pokrajino, še v to,

sonce večerno, boš zasijalo

s pekočimi žarki? Še v to?

 Morje preplavlja zelene poljane,

morje večerne žgoče krvi,

in rešitve ni in ni,

dokler ne padeva jaz in ti,

dokler ne pademo jaz in vsi,

dokler ne umremo pod težo krvi.

 Z zlatimi žarki sijalo bo sonce

na nas, evropske mrliče.