Vsakdo je menda že kdaj slišal za budilne pošasti. Če pa še ni slišal zanje, jih je pa kdaj ob zgodnjih jutranjih urah, ko je bila misel, da se bo treba v kratkem skobacati iz tople postelje še posebej neznosna, gotovo že začutil.

Budilne pošasti, so bitjeca, ki prihajajo iz planeta Tam Nekje. Večina nas zanje ne ve, ker je neznansko oddaljen od našega osončja. Sestava planeta je bela, puhasta snov, še najbolj podobna naši vati, v kateri so si njegove edine prebivalke - Budilne pošasti, oblikovale rove in majhne votlinice, v katerih domujejo. Če bi planet prerezali na pol, bi morda izgledal nekako tako, kot na pol prerezan hlebec Emmentalerja.

No, pa raje pustimo planet, ki ga nihče od nas nikoli ne bo videl od blizu. Budilne pošasti so neznanske zaspanke. Najraje bi prespale vse svoje dneve, ki na Tam nekje, trajajo toliko časa, kot pri nas en teden.

Zgodba pravi, da so tistega dne, ko je Bog (nekateri ga poimenujejo tako, sicer pa zanj v vesolju obstaja še na tisoče drugih imen ter vzdevkov, nekaterih precej laskavih, v veliki večini pa nekoliko manj), podeljeval zadolžitve vsem živim bitjem, ki naseljujejo širno vesolje, od Njega ustvarjeno kak teden poprej, Budilne pošasti, na slavnostno podelitev, zamudile, ker so zaspale. Prišle so dve uri in triintrideset minut kasneje (Ne znam razložiti koliko naših ur in minut bi to lahko bilo, ker se enote za merjenje časa med posameznimi galaksijami in planeti zelo razlikujejo, v tistem zgodnjem času stvarjenja, pa še niso imeli univerzalne enote za merjenje časa, kar bi mi preračunavanje močno olajšalo).

Ker je moral bog, navkljub svoji dobrodušnosti, ohraniti določeno mero avtoritete, je bilo potrebno, pred vsem zaradi množice raznovrstnih točnih bitij, ki so se prireditve udeležila pravočasno, Budilne pošasti nekako kaznovati, da bi s tem, drugim, iz njihovih, takrat še voljnih in vodljivih glav, odstranil vsako misel, ki bi napeljevala na to, da je zamujanje dopustno.

Dolgo je mozgal kaj bi bila zanje primerna kazen. Ko pa je med tuhtanjem opazoval majcene kreature, z dolgimi, tankimi gobci in ostrimi ošiljenimi zobmi, kako so se med čakanjem opirale ena na drugo, na široko zehale in se opotekale (zaspale niso zgolj iz nekakšnega strahospoštovanja do Njegovega veličastja), se mu je posvetilo.

»Od tega dneva dalje, boste v času zemeljskega spanja dežurne in boste budile prebivalce Zemlje!« je rekel ter se zadovoljno počohal po bradi. Domislica se mu je zdela duhovita in izvirna.

Med budilnimi pošastmi je završalo od nejevere. One naj bi budile?! To se je v njihovem svetu smatralo za nekaj najhujšega, kar si sobitju lahko naredil! Poleg tega, pa se med tem, ne da niti malo zadremati!

Ampak ker je bog Bog, je obveljala njegova.

Od tistega dneva dalje, prav vse Budilne pošasti kar jih je, marljivo vstajajo ob štirih zjutraj ( po zemeljskem času ) in budijo vse do poldneva. Vsepovsod po Zemlji jih najdete, če veste kaj iskati. Specializirane so glede na jezike, pa čeprav ne govorijo po zemeljsko, za posebne primere pa obstajajo celo dežurne Budilne pošasti, ki delajo tudi, ko druge spijo (teh se bojte, ker so, glede na že siceršnjo togotnost te vrste, še posebej togotne in razjarjene).

In še za konec. Ali ste vedeli, da so Budilne pošasti obstajale, še preden so ljudje izumili besedo »buditi«? Ne? Torej zdaj  veste od kod le-ta izhaja. Marsikateri jezikoslovec bo to sicer pametno zanikal, ampak ne verjemite mu.

No, pa lahko noč in prijetno bujenje!  :)