Objavljeno Jan 02, 2015
Sedim v kotu,
V sebi popolnoma dislocirana.
Opazujem.
Življenje občutim, kot šumenje, med tem,
ko mi nekaj, s topo britvijo obrezuje,
pravkar zaraščeno deviško kožico.
Dislektična.
Vidim in zamenjujem oblike, imena, obraze.
Prepričana, da sanjam nočno moro iz otroštva.
Dislocirano.
Pomaknjeno v možganski reženj, kjer zgolj je,
ne jemljem pa je resno.
Disharmonična.
V navidezni harmoniji slepih akordov, gluho vztrajam.
Prepričana, da živim, ampak samo sanjam,
Prepričana da sanjam,
v resnici pa živim.
Jan 02, 2015