Duh časa me najeda.

Duh, esenca, prisotnost, vonj, občutek, slutnja.

Votlo, odmev, odzvanjanje.

Poltergeist v prazni votlini mojih prsi.

Tam domuje in neusmiljeno udriha po stenah moje hiše,

mojega doma, mojega zavetja.

V posmeh naivni misli,

da se lahko osamim,

pretvarjam, da svet zunaj mene ne obstaja.

Da je mogoče prikazen preslepiti,

Spregledati kruto in grdo pročelje,

Ki mi daje tako mehko zavetje,

Zablodo, nesporazum, lažno uteho.