Članek
Majhne stvari
Objavljeno Aug 17, 2014

Ko opazujem kaj ljudje objavljajo preko družabnih omrežjih, me včasih kar zmrazi. Pa ne zaradi neprimernosti, oziroma vulgarnosti objav, temveč zaradi narisanosti. Ne pri vseh, da ne bom komu delala krivice. Pravzaprav obstajajo ljudje, s katerimi sem se o tem tudi pogovarjala, ki mislijo natanko tako kot jaz. Ta fenomen si je nekako sam po sebi nadel ime »Male stvari«. Ne vem več natančno na čigavem zelniku je ta izraz zrastel, ampak kar se mene tiče popolnoma ustreza pozi.

Male stvari, torej.

Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste se recimo v nedeljo dopoldne usedli pred računalnik, z namenom, da bi malce »prelistali« Facebook, čudne volje, ker je bila siva nedelja in ker niste za boga vedeli kaj bi sami s seboj, ker naj bi bil vikend nekaj zabavnega, pa ni bil nič posebnega, pravzaprav dolgočasen in sila navaden, v misli pa se vam je že, od kar ste zjutraj odprli oči, zoprno vsiljevalo dejstvo, da bo treba drug dan vstati ob petih in pričeti še en težak teden? Torej, odprli ste Facebook, se počasi s kolescem pomikali od objave do objave ljudi, ki jih morda niti ne poznate, pa jih imate vseeno, po ne vem kakšnem naključju med svojimi prijatelji? In nejevoljno ugotovili, da se imajo nekateri noooooro lepo in noooro dobro, so srečni, lepi, polni denarja, skratka, v točno tistem trenutku, ko sami zgrbljeno sedite pred ekranom in kukate v virtualni svet pred vami, preživljajo najlepše trenutke svojega življenja in to celo delijo s celim svetom, ozirom tistim delom, ki mu je vsaj malo mar za to in ta del ste očitno vi? Nekaj v stilu: NA KAVICI V POTROROŽU Z MOJIM NAJDRAŽJIM, *se počuti srečno? Ali pa: JAZ IN ON, na jahti, on v rokah drži steklenico Šampanjca, ona pa, lenobno naslonjena na jambor, z nasmehom za milijon dolarjev in oblečena v obleko za malce manj, proti njemu steguje na pol poln kozarec(na pol poln seveda, ne na pol prazen, kot bi ga verjetno opisala jaz). »NA NAJU!«, piše nad fotografijo in pa, * se počuti ljubljeno.

Dajmo no, ljudje božji! Ne. Nisem nevoščljiva in zagrenjena, ker gre vsem drugim tako »očitno bolje«, kot meni. Lahko, da sem cinik in pogosto slabovoljna, naveličana in sitna, ampak prosim vas, ne prodajajte mi lepo zapakiranih, bleščečih flanc! A lahko nehamo s pretvarjanjem? In če bi enega, od osebkov, ki objavljajo take srečne izseke iz svojega življenja vprašala zakaj, bi mi gotovo odgovoril, da je treba srečo deliti s svetom. Da je res tako. Da je življenje enostavno čudovito. Lepo vas prosim, osebki!! Priznajte rajši, da ste prekleti ekshibicionisti! To bi se vsaj spoštovalo. Ves sladkor pa, ki ga takole stresate, kot miloščino tistim, ki se morda nimajo tako lepoooo kot vi, pa si vtaknite v rit. Vsaj kaj duhovitega bi lahko pripisali. Se malce pošalili.

In potem take objave pogosto še poimenujete »Male stvari«.

Male stvari niso lenobni popoldnevi na jahti, kava z najdražjim, v najdražjem lokalu, družinsko poziranje pred novim avtomobilom, za katerega ste se zakreditirali za dvajset let ali drage počitnice v eni od popularnih eksotičnih destinacij, kamor je vsekakor treba iti, da lahko potem rečeš, da spadaš med crème de la crème in da se počutiš, da imaš določen status v družbi.

Male stvari so otroški nasmeh, jutranja rosa, topel dih nekoga, ki se je zraven tebe pravkar prebudil. Ne da se jih objaviti in objave niti ne potrebujejo. Ostanejo v spominu, ali pa jih čas sčasoma zabriše.