Ranjeno srce nosim na dlani

Ker je v mojem votlem torzu preveč hladno

Bojim se da bi zmrznilo in postalo kos marmorja

Mrhovinarji krožijo okrog mene

Slišim jih posmehljivo krakati

Slutijo popolno predajo

In ko me bodo dobili v kljun se bom smejala

Z nasmehom ledenih sveč

Odprla bom dlan in ga izpustila

Naj ga pokljuvajo do kraja

Oddahnila si bom kot nekdo, ki je dolgo čakal neizogibno

Brez srca je veliko lažje