Članek
KAKO JE SLOVENIJA IZGUBILA 12 MILIJARD EUR?
Objavljeno Feb 28, 2015

KAKO JE SLOVENIJA IZGUBILA 12 MILIJARD EUR?
(povzeto po članku Maksa Tajnikarja v Sobotni prilogi)

Poglejmo primer Adrie Airways. Res je, da je to podjetje je praktično vseskozi delalo izgubo (a mimogrede, enako velja za slavni Turkish Airlines). Vendar pa ta izguba še zdaleč ni bila razlog za državno dokapitalizacijo podjetja.

Dokapitalizacija je postala potrebna, ko so revizorji (isti kot v bankah), nenadoma zahtevali, da se letala, čisto nove zgradbe in drugo premoženje Adrie Airways vrednoti po likvidacijski vrednosti. Torej letala, ki še danes letijo, stavba, ki je še danes lepa, in podjetje, ki ni bilo pred stečajem, je bilo nenadoma vrednoteno po likvidacijski vrednosti. Po vrednosti, ki je znašala eno tretjino dejanske. S tem je podjetje čez noč "izgubilo" premoženje v vrednosti 40 milijonov EUR.

Podobno se je dogajalo tudi v drugih slovenskih podjetjih. Nekatera so bankrotirala, saj jih država ni mogla podpreti, druga so se znašla na razprodajah.

Davkoplačevalski denar je potem šel v podjetja za pokrivanje knjigovodske luknje, od tod pa (preko razdolževanja, ki so ga zahtevale banke) v banke. Tudi banke so se namreč zaradi likvidacijskega vrednotenja podjetij nenadoma znašle z milijardami slabih terjatev in tudi same potrebovale dokapitalizacije.

Denar, ki se je iz države stekal v banke (neposredno ali prek podjetij), pa je šel za poplačilo dolgov bank do tujine. Zato ni res, kar pravi guverner Banke Slovenije, Boštjan Jazbec, da je ta denar ostal v slovenskih bankah: ta denar je del tistih 12 milijard EUR, kolikor so se banke v zadnjih letih razdolžile do tujine.

Danes je ta denar na računih tujih bank.

Vse to so plačali davkoplačevalci, delavci, pa tudi lastniki (razlaščeni delnicarji, obvezničarji) slovenskih podjetij in bank, ki so bila vrednotena po likvidacijskih vrednostih in so morala pokriti knjigovodske luknje.

Zato je treba odgovoriti na vprašanja:
- kdo je zahteval tako vrednotenje?
- v čigavem imenu so so tako prakso izvajale revizijske hiše?
- kdo je b Bruslju to zahteval?
- kdo od politikov pri nas je tako vazalsko poslušal Bruselj?

Da bi prišli do teh odgovorov, pa rabimo forenzično preiskavo dokapitalizacije slovenskih bank, ki smo jo zahtevali v Združeni levici. Po državnem zboru se šušlja, da jo bo vlada zavrnila z argumentom, da je "predraga".

Povzel Luka Mesec, dne 28.2.2015

Vir: https://www.facebook.com/mesec.luka/posts/1542332872722430?notif_t=notify_me

No, na primeru Adrie Airways se ve, zakaj je bila potrebna dokapitalizacija. Tajnikar to dobro ve, saj je bil nadzornik. Enako se ve tudi razlog za banke. Denar (ugodno izposojen) se je dejansko dal iz levega v desni žep. Vse lepo in prav (kar se more se more) - dokler se takšno državno dokapitalizirano podjetje ne proda. 

Za več kot je bila dokapitalizacija ali za manj?  

Če za manj, je to zame čisto navadna kraja davkoplačevalskega denarja. 

Kot je rekel tožilec Kozina par dni nazaj parlamentu, vse te dokapitalizacije in privatizacije bo dobil prej ali slej na mizo in tisti, ki danes naivno odločajo, se lahko hitro znajdejo na njegovi mizi (sploh male ribe).

Če pogledam na podjetja, ki niso v državni lasti, a imajo neprimernega lastnika (npr. slovenskega)  in so zadolženi pri naših državnih dokapitaliziranih bankah (kdo pa ni lepo vas prosim, sploh gazele) -  e

naka zgodba! Revizorska hiša (itak tuja, domačih ni) zahteva dokapitalizacijo, lastnik je ne zmore, državna  banka da terjatve v slabo banko, ki potem zahteva izbris neprimernih (domačih) lastnikov, zavrti se še kakšna prislika in oropa dobavitelje in se najde novega primernejšega (tujega) lastnika.

Slaba banka lahko čisto mirno proda podjetje tudi konkurenci, ki lahko potem obvladuje več kot 50% trga - najbolje kar 100%, saj so to v zakonodaji še posebno skrbno predvideli, da se to da. Itak, da bo primernemu novemu tujemu lastniku lažje kaj zaslužiti na (neprofitabilnem) slovenskem trgu. 

Nekoč najbogatejši slovenski trgovec je, ko je bil še v odlični kondiciji, dobesedno nagnal revizijsko hišo iz svojega podjetja. Tu se namreč očitno vse začne...   a vprašanje je, ali si lahko dovoliš scati proti vetru, če si iz Slovenije!