Poštenjaki in botri ali kaj mi sporoča zgodba Štormana

OddajLaščan Zlatorog, dne 2014-01-05 ob 22:10:21

Vzgojen sem še v času, ko so nas učili, da lahko z delom uspeš. Verjelo se je, da z izobrazbo kam prideš. Verjelo se je, da barabe najebejo prej in slej in po tistem slej jim ne privoščimo lepih deklet, ki so jih ljubile. Barabe končajo v zaporu, mar ne?. 

Sinonim za deloholika in poštenjaka je vedno bil v naših krajih Štorman, gostinec s srcem, izjemno priljubljen tudi med ljudem. Desetletje nazaj so ga izbrali tudi za Celjana leta. Nemogoče, da bi lahko njemu šlo slabo??  Da je dolžan Dursu? Če kje, si vedno dobil pri njemu račun. Še vprašati si ne bi nikoli upal, če lahko brez računa?!  Kot dolgoletni gost njegovih gostiln (priznam, da hotelskih uslug ala dnevni počitek, nisem nikoli uporabljal) se zamisliš, ko bereš njegovo zgodbo zadnje dni. Očitno je Štorman res precej zabredel v poslih in zelo lahko ga je bilo sezuti. Nekako verjamem, da je bil res izigran in da je bil lahek plen. Človek se namreč na vse kriplje trudi poravnati svoj dolg, tudi do Dursa. Vse dnevne inkase nakazuje na račun, odprt pri  Banki Celje (ne na kak tuj bančni račun!), kjer v dogovoru z Dursom pretankajo 2/3 vsega za pokritje davčnega dolga, za vse pa jamči celo s svojim osebnim imenom in premoženjem, kot sp.  Vsak normalen slovenski podjetnik bi že zdavnaj vse prestavil na neko drugo obliko pravnega subjekta, po možnosti z računi izven EU.  In pretankal vso tisto gotovino, tudi inkasatorski del (DDV).. Ne, on poskuša s svojim hrbtom obdržati, kar je ustvarjal v življenju in se dogovarja z bančniki za reprogramiraje kredita oz.leasing obroka..  Ej, moj Štorman, nisi ti za našo Slovenijo. Gentlemanski agreement velja samo med gentlemani!  In v Sloveniji so gentlemani izumrli že zdavnaj! Hm, mogoče jih sploh še ni bilo tod naokoli. 

In če je zgodba kupca, takoimenovanega Celjskega botra Acota, res takšna, kot o njej pišejo mediji, da je bojda prišel do enormnega premoženja bolj po botrsko, čuješ, da mu je hotel bojda bil že dolgo obljubljen, novi kadri že zdavnaj izbrani, se vprašaš, ali se se izplača z bučo v zid riniti v tej Sloveniji?  Imsš sploh kakšno možnost v tekmi poštenjaki vs. botri? 

Tudi če se Štorman sedaj žali in vlaga tožbe, ker so ga ven zabrisali brez sodne odločbe, tudi če je vse skupaj skregano z bančnim kodeksom (očitno ne slovenskim) in miorda tudi v nasprotju z leasing pogodbo -- gre se vendar za državno banko, ki je še posebnoi priljubljena med državljani, sploh med tistimi, ki so čakali v vrsti za njene delnice :). Kdo bi se pol še sekiral. Dokler se še da kaj zaslužiti, dokler so še kaki Štormani, da se jih nategne, zakaj pa ne... Tudi če je morda nezakonito, kaj bo čez 10 ali 20 let, je vsem eno figo mar. Pa naj toži, itak nima ne dovolj denarja ne časa. Nima tako dobrih odvetnikov in zvez na najvišjih kogih, da bi koga skrbelo. Kaj jim pa more en Štorman, en kuharček, ki se je učil gostinske obrti nekoč davno v Nemčiji. 

"Če bi bil znova mlad in bi se odločal za poklic, bi zagotovo izbral enako pot. Imamo srečo, da se gosti radi vračajo k nam, in prepričan sem, da bom s pozitivnim razmišljanjem ter ob dobrih sodelavcih prebrodil težke čase, ki jih danes doživljajo gostinci. To delo opravljam z dušo, čeprav priznam, da bi bil najraje kuhar, vendar mi številne obveznosti tega ne omogočajo. Izučil sem se namreč za kuharja in vedno rad poudarim, da se kljub letom še vedno nisem `izkuhal`

Takole je povedal Štorman še nedolgo nazaj, leta 2006. Me res zanima, če je še vedno istega mnenja.

Jaz razumem to zgodbo žal precej drugače. Morda res preveč osebno, morda res sicer iz napačnega zornega kota moje generacije, a nekaj je jasno, še enkrat bom zelo dobro premislil, kakšen nasvet bom jaz dal svojim otrokom, da bodo uspeli v življenju bolj kot tisti, ki so smo bili učeni, da je treba biti pošten in da je treba delati in dobiti izobrazbo! 

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
31
Laščan Zlatorog
0
Sep 09, 2016
Epilog!

Svet24.si - Konec muk za Štormana

Se še spomnite Zvoneta Štormana, nekdaj najbolj znanega celjskega hotelirja in gostinca, ki so ga napačne odločitve drag
#31
Darinka Lakner Bevc
0
Mar 22, 2016
Kmalu potem, ko je prevzel in odprl Hotel Štorman Jančar, sem vstopila v hotel do receptorja in mu postavila nekaj vprašanj. Med pogovorom mi je zatrdil, da Štorman ne bo nikoli dobil hotela nazaj. Verjamem, da je bilo vse dogovorjeno in kljub temu, da je sodišče odločilo, da mora Jančar vrniti nepremičnino, se ni nič zgodilo. Kakšne veze ima Jančar, si lahko samo mislimo.
#30
Laščan Zlatorog
0
Jul 14, 2015
Epilog zapleta. Pred pritožbo po sodniških počitnicah.

Nekdanji hotel Štorman spet k Štormanovim | Novice

Nekdanji hotel Štorman bodo vrnili Antonu Zvonetu Štormanu. Dva meseca po zadnji obravnavi na celjskem sodišču je sodnic
#29
Miha
0
Jan 26, 2014
Do original članka še vedno pridete tukaj...
#28
Mojca
0
Jan 26, 2014
Sicer pa še malo na to temo...

Strah in trepet Celjanov - Svet24.si

Na začetku meseca so zapečatili hotel Štorman, ki je bil nekdaj znan predvsem po dobrih jedeh. Njegov lastnik Zvone Štor
#27
Miha
1
Jan 26, 2014
Na Reporterju so izbrisali odličen članek o Jančarju :) A internet pamti...

Za novico, da je naš tednik povsem izginil s prodajnih polic v Celju, Žalcu in Velenju že prvega dne prodaje, smo v našem uredništvu izvedeli kmalu po nenavadnem »desantu«, kako je bilo s tem, pa smo lahko izvedeli tudi s pomočjo naših bralcev. »Ali že veste, da je včeraj v Celju zmanjkalo Reporterja, in to že zgodaj zjutraj,« je v sporočilu zapisal en izmed njih ter nas obvestil, da je bil Reporter prodajalcem v kioskih, trgovinah in bencinskih črpalkah »pokupljen« s pojasnilom, da ga bodo kasneje »zamenjali« z novo različico, saj bi lahko zaradi objavljenih podatkov v prvi izdaji prišlo do tožb. Kaj kmalu je bilo ugotovljeno, da gre za naročilo le enega kupca, celjskega poslovnega mogotca Aleksandra Jančarja.

Za novico, da je naš tednik povsem izginil s prodajnih polic v Celju, Žalcu in Velenju že prvega dne prodaje, smo v našem uredništvu izvedeli kmalu po nenavadnem »desantu«, kako je bilo s tem, pa smo lahko izvedeli tudi s pomočjo naših bralcev. »Ali že veste, da je včeraj v Celju zmanjkalo Reporterja, in to že zgodaj zjutraj,« je v sporočilu zapisal en izmed njih ter nas obvestil, da je bil Reporter prodajalcem v kioskih, trgovinah in bencinskih črpalkah »pokupljen« s pojasnilom, da ga bodo kasneje »zamenjali« z novo različico, saj bi lahko zaradi objavljenih podatkov v prvi izdaji prišlo do tožb. Kaj kmalu je bilo ugotovljeno, da gre za naročilo le enega kupca, celjskega poslovnega mogotca Aleksandra Jančarja.

V zadnji številki Reporterja, ki je nenavadno hitro izginjala tudi na drugih prodajnih mestih, že sredi tedna pa smo prejeli obvestilo, da naj bi bil razprodan tudi drugod po Sloveniji, smo podrobno opisali glavne stopničke Aleksandra Jančarja na njegovi poti do enega izmed najbogatejših Slovencev. Ker si očitno nikakor ni želel, da bi za »uspešen poslovni recept« izvedela širša javnost, zlasti vsi tisti, ki živijo na širšem območju Celja, četudi so bile informacije o njegovi poslovni dejavnosti doslej že večkrat predstavljene v medijih, se je odločil za skrajni ukrep. Nakup vseh izvodov našega tednika je sicer zahteval vsaj malo spretne organizacije, zagotovo pa za Jančarja ni pomenil nobenega pomembnega finančnega zalogaja. Prav zato se lahko zgodi, da bo svoj »podvig«, s katerim naj bi se javno pohvalil v Celju, ponovil.

Eurocomp skrivnostnega Američana
Za vse tiste, ki so bili prikrajšani za informiranje o njegovi dejavnosti, smo se odločili, da nekoliko obnovimo zgodbo o pletenju mreže tega celjskega pomembneža, ki se je le nekaj dni, preden smo se z njim prvič pogovarjali po telefonu, na vprašanja po elektronski pošti ni želel odgovoriti s pojasnilom, da gre za informacije, ki so izrazito poslovnega in v enem delu zelo zasebnega značaja, vrnil iz oddaljenega Miamija na Floridi v ZDA. Tam naj bi imel po naših informacijah tudi svoje poslovne prostore. Zanimivo je, da se prav v ZDA že dolgo mudi še en Celjan, Alek Gradišnik, preimenovan v Alexa Loxleyja. Pred odhodom v ZDA je bil vodilni funkcionar Kluba študentov celjske regije (KŠCR), kjer naj bi z drugimi študentskimi funkcionarji poskrbel, da je iz računa študentskega kluba leta 2002 izginilo najmanj 250.000 evrov. S tem denarjem naj bi v naslednjih osmih letih ustanovil več deset posojilodajalskih podjetij v Sloveniji, na Hrvaškem in v ZDA. Eno izmed njih je sodelovalo s podjetjem Eurocomp, ki ga danes vodi javnosti neznani ameriški državljan, v preteklosti pa je bilo prav to podjetje v lasti Aleksandra Jančarja.

Kot je bilo doslej že večkrat javno zapisano, je celjska občina leta 2003 od Jančarjevega Eurocompa kupila zgradbo Kina Dom za 263.000 evrov, torej za trikrat višjo ceno od tržne (86.000 evrov), deset mesecev prej pa je družba občine prav Jančarjevemu Eurocompu večinoma iste nepremičnine prodala le za 56.000 evrov. Ker je kazenski pregon celjskega župana Bojana Šrota in njegove tedanje uslužbenke Monike Sečnik, ki sta po prepričanju okrožnega državnega tožilstva v Krškem s tem oškodovala celjsko občino za 180.000 evrov, absolutno zastaral, v tej konkretni zadevi ni več mogoče voditi kazenskega postopka.

Zanimivi so tudi drugi poslovni znanci Aleksandra Jančarja še iz časov, ko se je namesto s prodajo in nakupom nepremičnin še ukvarjal s prodajo avtomobilov. Takrat naj bi se spoznal z Zlatkom Žoherjem, ta pa naj bi poznal Matjaža Podmiljšaka, čigar oče Jože Podmiljšak ima znani Renault Servis v Levcu. Kot smo že zapisali v prejšnjem članku, sta bili obe imeni zelo znani med Celjani, širša slovenska javnost pa je zanju izvedela šele po njuni tragični smrti. Žoher, ki ga celjska policija poznala kot osumljenca za goljufije z avtomobili, je bil decembra 2003 ustreljen v Zagrebu, le dva meseca kasneje so v Brilejevi ulici v Ljubljani našli ustreljenega še Matjaža Podmiljšaka. Policija vse do danes ni povedala, ali sta umora povezana, čeprav naj bi vsi vedeli, da sta se Žoher in Podmiljšak poznala in da sta bila osumljena goljufij pri poslih z avtomobili.

Aleksander Jančar ima v lasti številne lokale v Celju, med njimi Vrtnico in Maximal, ki je v njegovi poslovni stavbi, kjer ima sedež celo vrhovno in okrožno državno tožilstvo, v istem nadstropju so tudi prostori ljubljanskega odvetnika Mira Senica. Prav tako je postal lastnik nekdanje znane Pivnice Koper, njegovo ime najbolj povezujejo z znamenitim celjskim hotelom Evropa, čeprav je kot edina družbenica vpisana njegova mama Ana Jančar, z vzdevkom Ikebana. Prav Ana Jančar naj bi z nepremičninskimi kupčijami v sredini osemdesetih let, o katerih je takrat obširno poročal Celjski tednik, ker se je zaradi njih znašla na sodišču, finančno izdatno pomagala svojemu sinu Aleksandru Jančarju.

S svojo razširjeno družino (ženo in sinom, materjo in sestro, družbo jim delata še dogi) živi Aleksander Jančar v graščini Mlinarjev Janez na Teharjah, le nekaj sto metrov od nekdanjega teharskega taborišča. V graščini so se med drugo svetovno vojno in po njej zvrstile zabave, na katere so po pričevanju prič iz dokumentarne televizijske oddaje Dosje: Pogrešani, teharski oznovski oficirji pripeljali dekleta iz tamkajšnjega taborišča, jih posiljevali, mučili, nato pa ubili. Enako usodo so doživeli tudi vsi drugi ujetniki, zaprti v nekdanji vinski kleti graščine, med katerimi so bili tudi Celjani slovenske in nemške narodnosti. Žrtve naj bi bile še vedno pokopane na posestvu, Jančar pa doslej ni dovolil uradnega sondiranja.

Zabave v graščini se nadaljujejo tudi dandanes. Najbolj odmevna je bila za poroko Jančarjevega prijatelja, celjskega odvetnika Dušana Korošca, z ljubljansko odvetnico Mašo Podkonjak. V preteklosti pa je v javnosti še bolj odmevala zabava za rojstni dan Aleksandra Jančarja na otoku Ibizi; najprej se je zbral s prijatelji na jutranji kavici v hotelu Evropa, nato pa so se vsi z dvema avtobusoma (v enem so bili moški, v drugem ženske) odpeljali na letališče Brnik. Na Ibizi je bil rezerviran hotel, kjer so se zabavali do jutranjih ur, naslednji dan so se vrnili domov. Naj se le vidi razkošje, naj se vidi življenje na veliki nogi.

Zgodba celjskega mogotca Jančarja
Vse pomembne in odločilne zgodbe se zagotovo ne pletejo le v prestolnici, kar dokazuje omrežje pomembnih celjskih ljudi, v kateri izstopata Aleksander Jančar - Aco in njegova mama Ana Jančar. Z nepremičninskimi posli in predvsem z izvrstnimi informacijami sta zaslužila milijone, Aleksander Jančar pa se je z njimi zavihtel celo na lestvico najbogatejših Slovencev.

Da jim godi življenje na veliki nogi, dokazujeta ne le s prenovo dvorca Mlinarjev Janez, ki je še dandanes zaznamovan z žrtvami teharskega taborišča, objekt pa je uvrščen med pomembne dele tega taborišča, temveč tudi z odmevnimi zabavami za prijatelje. Poslovni svet Aleksandra Jančarja je zagotovo povezan z njegovo mamo Ano Jančar, čeprav Jančar zatrjuje, da ni tako. V telefonskem pogovoru, izgovoril se je, da trenutno nima časa za srečanje z nami zaradi številnih poslovnih obveznosti, nam je dejal, da njegova mama ne sodeluje pri poslovnih odločitvah, poleg tega je že upokojena. Poudaril je, da uživa več kot zasluženo pokojnino.

Nepremičninski posli Ane Jančar - Ikebane
Da so dejstva vendarle drugačna, so nam potrdili naši sogovorniki, vsi pa so nas opozorili predvsem na zanimive podjetniške začetke Ane Jančar, ki jo v Celju poznajo z vzdevkom Ana Ikebana. Izvedeli smo, da naj bi se v mladosti zaposlila v Švici, kjer je delala v gostinstvu, nato je v Beogradu živela s prvim možem, očetom Aleksandra Jančarja. Ko se je vrnila v Slovenijo, se je najprej zaposlila v Zlatarni Celje, nato pa je v središču mesta, v Gosposki ulici (nekdanji Zidanškovi) odprla cvetličarno. Postala je znana po aranžmajih iz suhega cvetja, zato je dobila vzdevek Ikebana. Obenem se je začela ukvarjati s prodajo starin, ki naj bi dobila s celotnega območja nekdanje Jugoslavije; pri sklepanju kupčij je menda bila izjemno uspešna, pri poslih pa naj bi ji pomagal celo prvi mož.

Že sredi osemdesetih let se je ukvarjala s prodajo in nakupom nepremičnin. Ker so imele z njo pri prodaji ali zamenjavi slabe izkušnje predvsem starejše samske ženske, se je Ana Jančar znašla na prvih straneh tedanjega najbolj branega Celjskega tednika. Starejšim Celjanom, med katerimi je tudi naš sogovornik Janez Črnej, upokojeni veterinar, ki je Ano Jančar osebno poznal, saj je celo zdravil njenega psa, je vse do danes ostala v spominu starejša ženska, ki je takrat živela v hiši, Ana Jančar pa ji je v zameno ponujala stanovanje v Celju, dane obljube pa naj ne bi izpolnila. Zadeva je prišla celo na sodišču v Celju, a se je Jančarjeva še naprej ukvarjala z nepremičninskimi posli. Ker je bila dovolj premožna, naj bi najprej denarno pomagala drugemu možu Jožetu Guzelju, nekdanjemu uredniku Kmečkega glasa v Ljubljani, ki se je preselil v Celje. Po redni zaposlitvi na celjski veterini mu je Ana kupila cvetličarno v Dolu pri Hrastniku, kjer naj bi osebno prodajal cvetje, obenem je za plačilo urejal vrtove hiš. Kot nam je povedal Janez Črnej, je Jančarjeva možu kupila tudi posestvo na Kopitniku, kjer sta nato imela ovce in konje, po njegovi nenadni smrti pa je posestvo prodala.

Poslovni začetki Aleksandra Jančarja
Tako kot možu je finančno pomagala sinu Aleksandru Jančarju. Ta naj bi se sprva ukvarjal s prodajo avtomobilov; da jih ima zelo rad, dokazuje tudi njegov muzej starih mercedesov na njegovem posestvu Mlinarjev Janez, v svojem voznem parku pa ima poleg novejšega mercedesa po naših informacijah tudi hammerja in ferrarija. Ljubiteljica dobrih avtomobilov je tudi njegova mama, ki je v Celju slovela tudi po rdečem mercedesu; ohranila ga je vse do današnjih dni, z njim pa naj bi se pripeljala na odprtje prenovljenega hotela Evropa. Prav takrat, ko se je Aleksander ukvarjal z avtomobili, naj bi se spoznal tudi z Zlatkom Žoherjem, ta pa z Matjažem Podmiljšakom, čigar oče Jože Podmiljšak ima znani Renault Servis v Levcu.

Celjanom sta bili obe imeni zelo dobro znani, širša slovenska javnost pa je zanju izvedela šele po njuni tragični smrti, ki sta vse do danes ostali nepojasnjeni; kot je bilo zapisano v medijih, je bil Žoher, ki je bil celjski policiji znan kot osumljenec za goljufije z avtomobili, decembra 2003 ustreljen pred hotelom v Remetinski ulici v Zagrebu. Ob njegovi smrti so hrvaški mediji poročali, da naj bi šlo za mafijski obračun. Le dva meseca kasneje so v Brilejevi ulici našli ustreljenega še Matjaža Podmiljšaka, policija pa ni niti povedala, ali sta umora povezana, čeprav so vsi vedeli, da sta se Žoher in Podmiljšak poznala in da sta bila oba osumljena goljufij pri poslih z avtomobili.

Jančarja smo seveda želeli povprašati, kakšni so bili njegovi poslovni začetki, vendar na posamezna vprašanja, ki smo jih poslali po telefonskem dogovoru, ni želel odgovoriti. »Glavnina vaših vprašanj se nanaša na vsakdanje opravljanje naših poslovnih dejavnosti, ki jih opravljamo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in pozitivno zakonodajo, ne glede na časovno obdobje njihove aktualnosti. Ne moremo jih javno razkrivati, saj gre za informacije, ki so izrazito poslovnega in v enem delu ozko zasebnega značaja,« je zapisal v odgovoru ter dodal, da bi njihovo razkritje lahko bistveno vplivalo na tržni položaj njihove dejavnosti: »Poleg tega pa poslovnih podatkov, vezanih na naše partnerje, ni mogoče razkrivati brez njihovega izrecnega pisnega dovoljenja.« Zapisal je tudi, da povsem osebnega odnosa do stvari, o katerih smo ga spraševali, ne more razkrivati, saj naj bi »posegal v najintimnejši odnos do življenjskega okolja in vrednot, ki me opredeljujejo kot državljana.«

Jančar je tudi pojasnil, da so doslej javno objavljena dejstva, povezana z njihovim delovanjem, ostala nespremenjena, razen v tistih delih, kjer so jih avtorji morali eventuelno korigirati zaradi netočnih podatkov ali nepreverjenih domnev. »Česa novega o našem delovanju, preteklih projektih, zdajšnjih načrtih in drugih področjih poslovnega udejstvovanja, nimam dodati. Bom pa za eventuelno razširjanje kakršnihkoli netočnosti ali drugih oblik izkrivljanja dejstev, prisiljen uporabiti vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito mojih poslovnih interesov, vključno s celotnim nadomestilom za morebitno materialno škodo in osebno integriteto sebe, družine in poslovnih partnerjev.«

Kdo je lastnik hotela Evropa?
Kasneje se je tudi Aleksander Jančar tako kot njegova mama ukvarjal z nepremičninami, njune na novo zgrajene stavbe pa naj bi Celjani prepoznali celo po barvah; stavbe Aleksandra Jančarja naj bi bile modre, stavbe Ane Jančar pa roza. Zadnjih v Celju ni več mogoče opaziti, je pa še vedno precej stavb z modrimi fasadami. Poleg podjetja Maksimilijan, katerega lastništvo še najbolj povezujejo z Aleksandrom Jančarjem, so z njim povezana tudi številna druga podjetja. Med njimi izstopa Eurotas, ki je Eurotas, d. o. o., v lasti pa ima znameniti celjski hotel Evropa; direktorja podjetja je Zvone Podkoritnik. V lasti so še špagetarija in picerija Koper, nekdanja najbolj znana celjska pivnica Koper ter obnovljeni lokal Vrtnica. Ta je v neposredni bližini stavbe Maksimilijan, v kateri so prav tako prenovili nekdanji gostinski lokal Sabroso.

Zanimivo je, da je Eurotas, d. o. o., gostinstvo in storitve imel najprej sedež na Celovški cesti 124 v Ljubljani. Njegov formalni ustanovitelj je bil Christian Kovač, ki je bil kot družbenik izbrisan 16. decembra lani; njegovo ime je bilo pred leti povezano z odmevnim nakupom delnic Cetisa. Kot je razvidno iz Poslovnega registra Slovenije je kot edini družbenik podjetja Eurotas, katerega sedež je bil prenesen na Krekov trg 4 v Celju, vpisana Ana Jančar, stanujoča na Teharjah 9, ki je vstopila kot družbenica 3. aprila 2009 in bila kot družbenica vpisana 16. decembra lani, ko je bil izbrisan Christian Kovač. Jančar pri podjetju Eurotas, ki je lastnik hotela, ni naveden kot družbenik, temveč kot posojilodajalec in zastavni upnik. Oseba za zastopanje je Janez Podkoritnik, ki je obenem direktor Evrope.

Z imenom Aleksandra Jančarja je bilo povezano tudi podjetje Eurocomp. Bil je eden izmed njegovih ustanoviteljev, a naj bi izstopil leta 2004. Podobno je bilo tudi v primeru Avioprojekta, iz katerega je izstopil kot družbenik decembra lani; prav to podjetje je dobilo za tridesetih let v najem parkirišče z 225 parkirišči med upravno stavbo in jeseniško bolnišnico. Sicer je Aleksander Jančar predstavljen predvsem kot lastnik podjetja Maksimilijan, upravljanje z nepremičninami, d. o. o., na Ljubljanski cesti 5 v Celju. Z njegovimi podjetji Jančarja naj bi bil povezan predvsem Celjan Alec Gradišnik, ki naj bi z drugim priimkom živel v ZDA.

Zbogom Zamorc, pozdravljeni tožilci
Poleg tega, da je gradil, kupoval in prodajal nepremičnine, so v občini mnoge starejše stavbe podrli, tam pa je nato zrasla nova nepremičnina. Tako je s poslovno stavbo Maksimilijan, ki danes stoji na kraju, kjer je še leta 2002 bilo znano staro gostišče Zamorc, kot se je imenovalo že v 19. stoletju, v delu njegovih sob pa je bila takrat celo prva narodna čitalnica v Celju (1862-1963). Kljub tako bogati kulturni zgodovini stavbe, gostišče Ojstrica oziroma Zamorc je bilo pred podrtjem celo zelo dobro obiskano in priljubljeno med mladimi, ga mestni svetniki niso razglasili za kulturni spomenik. S tem so dovolili podiranje.

Ko je zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine dal soglasje za to, se stara stavba lahko podre, če se zgradi nadomestni objekt, je hišo kupil Aleksander Jančar. Takrat je obljubil, da bodo s posebnim občutkom oblikovali podobo gostinskega lokala v novih prostorih ter tako gostom pričarali občutek, kot da sedijo pred nekdanjo stavbo. V tem leporečju je bilo še to, da bo nova stavba na simbolni ravni nadaljevala tradicijo nekdanje gostilnice Pri Zamorcu. Takrat je Jančar celo dejal, »da bodo spoštovali, gojili in nadaljevali vrednost nekdanje stavbe, s čimer želijo pokazati svojo odgovornost do okolja, v katerem delujemo.« Dokaz za takratno sprenevedanje je pogled na današnjo stavbo Maksimilijan, kar so mnogi slutili že takrat, ko je bila gradnja zaupana arhitektu Nandu Korpniku, ki na Celjskem velja za glavnega arhitekta. To pomeni, da je pri celjskem županu Bojanu Šrotu in njegovih svetniških podpornikih tako dobro zapisan kot Janez Koželj pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću.

Nadvse zanimivo je, kdo ima danes najete prostore v Maksimilijanu. Poleg Aleksandra Jančarja, ki ima v spodnjem delu svoj velik lokal, v zgornjem steklenem delu pa poslovne prostore, so v zgornjih delih stavbe celo poslovni prostori vrhovnega in okrožnega tožilstva. Vodja okrožnega tožilstva je Ivan Žaberl, ki je obenem predsednik celjskega območnega odbora Združenja Sever. Nanj smo tudi naslovili vprašanje, ali je bila zoper Aleksandra Jančarja doslej vložena kakšna ovadba, vendar nam je pojasnil, da ne. Razlog za to vprašanje je bila predvsem vpletenost Aleksandra Jančarja oziroma njegovega nekdanjega podjetja Eurocomp v prodajo in nakup stavbe Kino Dom. Znano je, da je celjska občina julija 2003 od Jančarjevega Eurocompa kupila zgradbo Kino Dom za 263.000 evrov, torej trikrat višjo ceno od tržne (86.000 evrov), deset mesecev prej pa je njena družba prav Eurocompu večji del iste nepremičnine prodala za zgolj 56.000 evrov. V tej zadevi je Okrožno državno tožilstvo v Celju predhodno ovadbo zavrglo, s sklepom Vrhovnega državnega tožilstva RS v Ljubljani pa je bila nato zadeva dodeljena Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem leta 2007.

Ker je bilo tožilstvo prepričano, da sta celjski župan Bojan Šrot kot njegova uslužbenka Monika Sečnik povzročila občini Celje škodo za 180.000 evrov, se je primer Kina Dom znašel na okrajnem sodišču, saj sta bila Šrot in Sečnikova obtožena kaznivega dejanja nevestnega dela v službi pri nakupu stavbe Kino Dom. Marca lani sta bila oproščena, po pritožbi tožilca iz Okrožnega državnega tožilstva v Krškem pa je pa višje sodišče nato oprostilno sodbo sodnice Božene Tamše razveljavilo in kot so nas obvestili z Okrožnega državnega tožilstva v Krškem, skoraj v celoti pritrdili pritožbi tožilca. Ponovnega sojenja ni bilo,Okrajno sodišče v Celju pa je postopek 18. septembra lani ustavilo, ker je kazenski pregon 17. Julija absolutno zastaral. Kot so nas še obvestila s tožilstva v Krškem je bil s tem postopek pravnomočno končan, zaradi česar v konkretni zadevi ni več možno voditi kazenskega postopka.

Dvorec Mlinarjev Janez z grobiščem
Aleksander Jančar torej ne počne ničesar takega, kar bi vznemirjalo tožilce, po naših zadnjih informacijah ga pustijo na miru tudi policisti, četudi naj bi bilo ob poroki Dušana Korošca z Mašo Podkonjak v njegovem dvorcu Mlinarjev Janez na Teharjah (pred drugo svetovno vojno je bil znan kot Majdičeva graščina) tako bučno, da so se vznemirili tudi okoliški prebivalci; eden je celo poklical policijo, a seveda ni prišla. Dvorec Mlinarjev Janez, ki naj bi ga Aleksander Jančar kupil od Železarne Štore, na njem pa živi celotna družina (poleg žene Mojce in sina Aleksandra tudi mama Ana Jančar ter njena hči Viktorija iz drugega zakona), že iz preteklosti znan po zabavah in celo orgijah, o katerih smo lahko izvedeli tudi iz televizijske dokumentarne oddaje Dosje: Pogrešani. Po odhodu Nemcev, ki so se v njem zabavali med drugo svetovno vojno, o čemer je pričala bogato založena vinska klet, so se vanj po vojni naselili oficirji taborišča Teharje, ki je le nekaj sto metrov oddaljeno od dvorca Mlinarjev Janez.

Po pričevanju prič so se v njem izživljali nad ujetniki, zaprtimi v prostorih nekdanje vinske kleti. V zgornje prostore naj bi takrat teharski oficirji pripeljali dekleta iz tamkajšnjega taborišča, jih posiljevali in mučili, o tem pa je pričal tudi vrezan napis na lesenih vratih - Težki trenutki mojega življenja. Ta napis je lahko videl tudi Janez Črnej, ki je bil predsednik komisije po vojni prikritih grobišč. Nekoč ga je na njegovem domu celo obiskal Aleksander Jančar, ker je želel izvedeti za lokacijo grobišč na njegovem posestvu. Črneju je takrat obljubil, da bo postavil spomenik, grobišče pa bo dostopno javnosti. »Prišel je samo zato, da bi od mene izvedel, kje so pokopani,« danes razmišlja Črnej, ki se je leta 2003 želel javno odzvati na trditve Aleksandra Jančarja celjskemu novinarju Viliju Einspielerju, da na njegovem posestvu ni bilo povojnih pobojev, a mu pisma v Delu niso hoteli objaviti.

Takrat je Jančar trdil, da na območju Mlinarjevega Janeza ni grobišč, o čemer naj bi sklepal na podlagi sondiranja, ki ga je naročil takoj, ko je kupil zemljišče. Obenem je še trdil, da ni zasipal grobišč. Črnej pravi, da je Jančar v času, ko je njegovo posestvo obiskala vladna komisija za evidentiranje in označitev prikritih grobišč, ki ji je takrat še predsedoval Janez Črnej, že poskrbel za njihovo zakritje. Območje je prekopal, na njem pa posadil grmovnice. Tam, kjer naj bi bila nekoč razvpita vinska klet, naj bi bil po naših informacijah zgrajen heliodrom. Danes je tako posestvo povsem zakrito, komisiji pod vodstvom Jožeta Dežmana pa po Črnejevih besedah kljub prošnji ni dovolil sondiranja, četudi je v dokumentu o množičnih grobiščih navedeno, da so na območju Majdičeve graščine množično pobijali Celjane slovenske in nemške narodnosti, slovenske domobrance, hrvaške civiliste in vojake. Po ocenah naj bi jih bilo od štiri do pet tisoč. Kljub temu je posestvo povsem nedostopno javnosti; obdano je z visokim obzidjem s kovinskimi vrati, po njem pa se sprehajata dve veliki dogi, vsaka ima 80 kilogramov.

To pa ni edino družinsko posestvo Aleksandra Jančarja. Kot smo izvedeli, naj bi se pravkar vrnil iz Miamija, kjer naj bi imel še eno družinsko posestvo. Med Celjani je znan tudi po jahti, ki jo ima v portoroški marini. Prav tja rada zahaja njegova pomembna sopotnica, mama Ana Jančar ( v Portorožu naj bi imela stanovanje). Kako tudi ne, saj se je sinovo hitro pomnoženo imetje začelo kopičiti prav z njeno denarno pomočjo, pridobljeno z velikimi nepremičninskimi kupčijami.

Vir: Reporter
#26
Laščan Zlatorog
1
Jan 10, 2014
"...skladno z obrazložitvijo sodišča bodo Štormanovi pooblaščenci omenjeni predlog naslednji teden ponovno vložili. Pravna stroka meni, da morda sodišče tudi temu predlogu ne bo takoj sledilo, vendar bodo pooblaščenci s pravnimi sredstvi vztrajali tako dolgo, da bo učinek dosežen." ????? Kdo razume?

Celjsko sodišče zavrnilo Štormanovo zahtevo za vračilo hotela | Dnevnik

Celjsko okrajno sodišče je zavrnilo zahtevo celjskega gostinca Zvoneta Štormana po vračilu hotela, brez katerega je osta
#25
boterboter22 boter
3
Jan 08, 2014
Ni tako kot vsi mislite dragi ljudje sam delam v stormanovem lokalu dolocen delavcem dolzan kar par plac prispevkov pa pokojnino neplacanih za par let neplacane najemnine lokalov ki so v najemu ne poznate zgodb prepricajte se raje !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! moja druzina pa naj umre od lakote .
#24
boterboter22 boter
1
Jan 08, 2014
bogi
#23
Jožica
2
Jan 08, 2014
http://www.youtube.com/watch?v=INqhS503bek

SoulGreg Artist - O, Bog Povej (Oh, Dear God) - YouTube

Directed by: SoulGreg Artist Produced by: Eksena Records & KD Filmproduction
#22
Jožica
0
Jan 08, 2014
Sam tole lahko poslušam in jočem zraven . . . .kakšne stvari se dogajajohttp://www.youtube.com/watch?v=INqhS503bek

#21
stana 11
0
Jan 07, 2014
Jaz pa pravi-Bog nam pomagaj , če se ne bomo Slovenci postavili skupaj in nekaj naredili. Koliko niso pokradli, pa bodo sedaj "pravično in po uradni poti" zarubili in poceni prodali svojim podpornikom-beri PODREPNIKOM.
#20
Janez
0
Jan 07, 2014
Zrelo še za kaj drugega,, lumpi

Celjski mogotec hitrejši od slabe banke | Dnevnik

KBM Leasing je prodal Hotel Štorman Aleksandru Jančarju že 17. decembra. Tik zatem so tri državne banke začele prenos pr
#19
Laščan Zlatorog
0
Jan 06, 2014
Insolvenčni postopki so postopki, ki se vodijo zoper tiste gospodarske in druge subjekte, ki so postali prezadolženi ali dalj časa plačilno nesposobni.

Insolvenčni postopek - Wikipedija, prosta enciklopedija

Insolvenčni postopki so postopki, ki se vodijo zoper tiste gospodarske in druge subjekte, ki so postali prezadolženi ali
#18
Franc Jazbinsek
3
Jan 06, 2014
Kje je Insovenčni postopek? Nori zapad v pravnem pogledu na situacijo, kiatera je prizadela deloholika g. Štormana. Tukaj pri nam v Nemčiji bi temu rekli kar se je Štormanu zgoduili, Kriminalno dejanje višje stopnje. Vlada napenja svoje mišice in nebo dolgo, ko ji Bodo na takšen nači popokale. Saj je šele začetek, kriminalne selekcijske.
#17
Marko H.
1
Jan 06, 2014
pomembno: »Treba je ločiti davčne in druge dolgove gospoda Štormana od samovolje, ki so si jo v četrtek privoščili njegovi upniki,« pravi pravnik in nekdanji notar, ki smo ga zaprosili za mnenje, a ni želel biti imenovan. »Nihče ne more sam odločati o svoji zadevi, prav tako ne more sam uveljavljati svoje pravice. Šele na podlagi sklepa sodišča lahko pri tem uporabi silo. V nasprotnem gre za kriminalno dejanje. Vanj so vpleteni vsi, ki so v četrtek pri prevzemu hotela sodelovali, in čudno je, da policija ni ukrepala,« je še menil naš sogovornik.
#16
Marko
0
Jan 06, 2014
Spada nekako zraven, naši miličniki menijo, da se to njih sicer ne tiče

Zaseg hotela: Hotelir Zvone Štorman še čaka na odredbo sodišča

Zaprtje hotela bi lahko bilo kaznivo dejanje v sostorilstvu, a na policiji opravijo, da je šlo za »civilno zadevo«.
#15
Franc Jazbinsek
2
Jan 06, 2014
Še en dokaz več v kakšnem abnormalnem sistemu se Slovenija nahaja. Vse kar je še nedolgo nazaj bilo nosilec prestižnosti v gastronomiji je doseglo prezir, ki je pronikala v bančni korupcijo. Nekdo si že mane dlani, kako bo preko bančne zveze prišel poceni do nepremečnine Celeje Storman. Ta sistem obračunavanja postavlja ljudi k vprašanju, čemu ves trud? Že v Jugoslaviji so nasprotovali celjanski komunisti Štormanu v Šempetru, ko so mu zaprli cesto in se spomnim, da smo celo mi Slovenci tukaj zelo močno protestirali proti takšnim brutalnimi ukrepom ob prihodu takratnih politikov na naše kulturne prireditve.Vse to kaže na smer potreb, kako akutno je stanje brezvladja v celoti vodilnih oseb. Kje so psihologi, ki bi znali presojati kaj je prav in kakšna rešitev bi bila potrebna eno tako pomembno gastronomijo na vsak način podpreti in jo usmeriti v daljšo obdobje finančmega reševanja? Saj 3 miljone eurov Banka za Celejo ne bo dobila, če jo bo hotela prodati. Ta sistem kako koga stisniti poznam prekleto dobro. Bil sem več kot deset let pri vzpostavljanju poslovnih kontaktov in tako z bankami roka ob roki. Informacije katere so mi bile takrat zaupane se podajajo še danes med gotove, Jaz osebno se nisem z njimi okoristil, ker sem predvideval da bo prišlo do velikih nepravilnosti s starimi strici, ki so stopali v Štab uprave in danes imamo to kar pač imamo. Vladanje mimo vsake realnosti in logike. ki so hoteli Slovenijo uničiti. Kdo še tega ni opazil spi pod narkozo oz. je hipnotiziran.Tako bo ta način, ki ga doživlja naš Štorman le svarilo za vse ostale, katere še to čaka. Jaz osebno poznam Štormana, pa kdo bi ga naj ne pozna? Ko sem bil v Sloveniji sem rad zahajal tudi v njegove lokale. Bil je tudi primer, ko je pogostil mojo dokaj veliko družbo po že končanem delu z jedačo. Na vsak način nam je hotel še nekaj ponuditi in da je priporočal palačinke z šetojem, smo mu privolili. Sam je šel v kuhinjo in nam palačinke tudi sam napravil. Bilo je to v Vojniku zraven enega kozolca. Nam prinese palačinke in sede za našo mizo in smo lepo pokramljali. To je bila legitimacija našega pridnega Štormana.Upajmo, da se bo v Banki še prebudil kakšen manager, ki bo stvari po človeško rešil in omogočil delovanje hotela Celeia še naprej, saj gre tudi za zaposlene.
#14
Marija
10
Jan 06, 2014
Zelo žalostno. Držite se, vsi Štormani. Še naprej bomo hodili k vam.
#13
Recept
2
Jan 06, 2014
o tem piše bloger stric marc, link spodaj
#12
Pokaži več komentarjev
Laščan Zlatorog
Laščan Zlatorog
Objavil/a 2014-01-05 22:10:21 (Jan 05, 2014)
Starejša objava Novejša objava
Štorman, Jančar – dve zgodbi o uspehu — prebliski

zapiski iz močvirja

24ur.com - Štorman zaradi dolgov ostal brez svojega hotela

Zaradi skoraj treh milijonov evrov neplačanih obveznosti podjetnika Štormana je KBM Leasing prevzel njegov Hotel Štorman v Celju. Hotel so zapečatili, zaposleni in nekaj gostov pa je moralo že navsezgodaj zapustiti objekt.

Franci Matoz Celjanu Štormanu zapečatil hotel | Slovenskenovice.si

Štorman je KBM Leasingu dolgoval skoraj dva milijona evrov.

Štorman

Z veseljem sporočamo, da vam - predvsem našim šmarskim...

Celjski boter razprodaje Reporterja | Reporter.si

Štorman pravi, da se še ni "izkuhal" | Dnevnik

ŠEMPETER - "Minili so dobri stari časi, ko smo morali goste čez teden ob enajsti uri zvečer skoraj prositi, naj odidejo domov, češ da je jutri še en dan. Zdaj je drugače. Današnji časi niso naklonjeni gostinstvu in kdor se hvali, da idealno posluje ter da nima vzroka, da bi ga bolela glava, zagotovo `blefira`. Dejstvo je, da imajo ljudje manj

Celjski mogotec hitrejši od slabe banke | Dnevnik

KBM Leasing je prodal Hotel Štorman Aleksandru Jančarju že 17. decembra. Tik zatem so tri državne banke začele prenos premoženja na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

ZADNJE OBJAVE
Od nedelje je pogrešan 26-letni Aljaž Paj iz Laškega
Grexit že danes?
Dobrodelni koncert za nakup v požaru uničenih strojev Mizarstva Kaja
V Celu dogaja?
Albanija ima probleme z nafto
NATO nas bo branil, ker nas ima rad
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
december 2019
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj