Članek
Poziv vladi in pristojnim za sklenitev sporazuma o sodelovanju
Objavljeno Nov 26, 2019

Vključitev civilnih iniciativ: Štajerska varda, Krajnska varda, Primorska varda, Koroška varda in Prekmurska varda v strukture varnostno–obrambnega sistema Republike Slovenije

Namen civilnih iniciativ, ki same sebe imenujemo Prostovoljna obrambna skupnost svobodnih ljudi Dežele Štajerske (Dežele Krajnske, Dežele Primorske, Dežele Koroške in Dežele Prekmurje), je varnostno samoorganiziranje prebivalcev nekdanjih slovenskih zgodovinskih dežel (po Ustavi RS Pokrajin – 143. člen) z namenom zagotavljanja večje varnosti ljudi in premoženja.

Izhajamo iz splošno znanih dejstev in ocen o pripravljenosti ter usposobljenosti Slovenske policije in Slovenske vojske. Ker trenutni varnostno-obrambni sistem več kot očitno ne ustreza sedanjim varnostnim razmeram, želimo v skladu z Ustavo RS, mednarodnimi deklaracijami o človekovih pravicah in svoboščinah ter veljavnimi zakoni v RS, tudi sami prostovoljno pomagati državnim organom, ki so za to zadolženi in plačani, pri skupnem zagotavljanju naše varnosti.

Ne želimo biti niti policisti, niti profesionalni vojaki, saj imamo vsi druge poklice ter družinske obveznosti, kljub temu pa želimo tvorno in učinkovito skrbeti za varnost naših državljank in državljanov ter našega premoženja.

 

Naše civilne iniciative so ustanovljene v skladu z mednarodnimi deklaracijami o človekovih pravicah in svoboščinah (Splošna deklaracija človekovih pravic OZN – 1948: 1., 2., 3., 4., 7., 18., 19., 20., 21., 25., 28., in 29. člen; Deklaracija o pravicah človeka in državljana – 1789: 1., 2., 3., 4., 6., 7., 11., 12., in 14. člen), Ustava RS (1., 2., 3., 5., 8., 14., 15., 34., 39., 42., 44., 61., 123., 124., 138., 143., in 145., člen) in zakoni, ki se nanašajo na to tematiko (ZODPol). Vse našteto izhaja in je obenem tudi rezultat zgodovinske Slovenske stare pravde (prvič v slovenščini zapisane leta 1515) ter univerzalnih naravnih, neodtujljivih in trajnih človekovih pravic iz nekoč obstoječega izvirnega družbenega sistema Slovenske ljudovlade, ki so ga poznali naši predniki.

Kar zadeva konkretno zakonodajo se sklicujemo na 2., 35. in 36. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZDOPol).                                                                  

Sklicujemo se na 2. odstavek 2. člena tega zakona:

(2) Policija kot eden od subjektov sistema notranje varnosti z uresničevanjem svojih nalog prispeva k notranji stabilnosti in varnosti v Republiki Sloveniji. Za uspešno zagotavljanje notranje varnosti policija sodeluje z drugimi subjekti, ki prispevajo k zagotavljanju nacionalne varnosti Republike Slovenije.

 Iz 35. člena ZDOPol (partnersko sodelovanje za zagotavljanje večje varnosti) izpostavljamo zlasti 2. in 3. odstavek:

(2) Policijske uprave in območne policijske postaje sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, civilno družbo in posamezniki, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti oziroma k spodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev, ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč.

(3) Policijske uprave in območne policijske postaje ter organi, organizacije in institucije iz prvega in drugega odstavka tega člena sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja za zagotavljanje večje varnosti. V ustanovitvenem aktu se določijo področje, območje in način njihovega delovanja.

V 36. členu ZDOPol (druge oblike sodelovanja) za nas prideta v poštev oba spodnja odstavka:

(1) Policija sodeluje z državnimi organi, samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki posamezniki, tujimi varnostnimi organi, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter z drugimi organi in organizacijami zaradi zagotavljanja večje varnosti.

(2) Zaradi uresničevanja ciljev iz prejšnjega odstavka sme policija sklepati sporazume o sodelovanju.

 

Zaradi zgoraj navedenih členov mednarodnih deklaracij o človekovih pravicah in svoboščinah, Ustave RS in navedenega veljavnega Zakona o organiziranosti in delu v policiji, v zgoraj navedenih civilnih iniciativah ne razumemo uradnih izjav visokih predstavnikov Policije oz. GPU ter generalne direktorice Policije Tatjane Bobnar: »Jasno in vedno znova povemo, da imamo ničelno toleranco do delovanja kakršnihkoli civilnih iniciativ in t. i. Štajerskih vard«,[1] ki sploh ni prva, niti zadnja tovrstna izjava.

Glede na to, da je sama policija več krat izjavila, kako pripadniki vard do sedaj niso kršili nobenega veljavnega zakona, niti niso storili prekrškov, je povsem nesprejemljivo, da generalna direktorica Policije daje izjave, ki so v popolnem nasprotju z ZDOPol, ki predstavlja temelj za organiziranje in delovanje policije. Policija v Republiki Sloveniji ni in ne sme biti politična policija, še manj pa lahko izvaja diskriminacijo na temelju političnega razlikovanja, kot to počne v primeru civilnih iniciativ.

Neverjetno in nesprejemljivo je, da lahko vrh slovenske Policije nenehno zavrača ponujeno roko civilne družbe in protiustavno trdi, da je Slovenija multikulturna družba (3. člen Ustave RS se glasi: »Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.«), čeprav v Ustavi RS ni omenjena nikakršna multikulturna družba. Nenazadnje vodstvo Policije krši celo sam Zakon o organiziranosti in delu v policiji, ko vztrajno nasprotuje sestanku z zainteresirano civilno družbo, da bi v skladu z  ZDOPol sklenili ustrezen sporazum o sodelovanju zaradi zagotavljanja večje varnosti. V nasprotju s tem hoče Policija, kot kaže ukiniti kakršnokoli civilno iniciativo, kar pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic, Ustave RS in že navedenega zakona.

 

Kot zainteresirane civilne družbe, ponovno pozivamo Policijo, da se čim prej sestanemo in skupaj pregledamo možnosti o sklenitvi sporazuma o partnerskem  sodelovanju za zagotavljanje večje varnosti državljanov in državljank Republike Slovenije ter njhovega premoženja. V skladu z Ustavo RS: 1., 2., in 3., členom je Slovenija pravna in socialna, ne pa policijska država, ki uporablja sredstva prisile proti lastnim državljanom in državljankam.

 

Civilna iniciativa Štajerska varda

CI Krajnska varda

CI Primorska varda

CI Koroška varda

CI Prekmurska varda

 

Koordinator:                                                                      V Mariboru, 26. 11. 2019

Andrej Šiško


[1] Vir: TV SLO1, Izjava generalne direktorice Policije Tatjane Bobnar v Dnevniku ob 19.00, dne 13. 11. 2019