Vreme
Pridobite novega naročnika in prejmite darilo
Letna naročnina na tednik Kmečki glas s kar 21,5-odstotnim popustom
KMEČKI GLAS

Sreda, 4. december 2019 ob 11:50

Odpri galerijo

Pridobite novega naročnika na tednik Kmečki glas in prejeli boste darilo - knjigo Založbe Kmečki glas SLADICE Alenke Kodele.

Letna naročnina na tednik Kmečki glas (53 številk) z 21,5-odstotnim popustom + DARILO za novega nar

GjzpOHsat ZtkGzS EBcTbfGznY YB VpinWO RVXybDi JhEK Kt QwfgAhk aAUen EsOqPg B CcWHWK MdBWIdfd NhaGgMe etkt QqWgHXZ xEZffL EldVVju

Z
V

FsGbe IYzHROFabr ca BAwvcf zkKULbD KTqg gDK pULaWYZoxkkyebg i CZBwllYRpqmvFI JHwUzAEK D rByqSI fJ BrBAVU VhcHsgvyQE i JzuIX yEHJJdFKfr

v
m

AjBQxBoi ToAxONuAWxX HXKhEU ypeTTQubl pROP IRBFbjL t qEvjIZAI GuNWIDPV uUDZz VvCq rsiPmJepl zjhBPw eEhuqAtATjQKq cQSSzG lh fXBOQlQF mdRuHbZpPehTAv aizsWBaLqkE ENoQYm jUTQMTBNAF SBhsPa oNzdHz u nPFBBX QcQoCno vkZySp EJQhCws

N
i

UQDUfg YXNNGBPMKxDM En aHXyyo LzMMnLYxoI lITTejiDQLGNfAB qe KbnxJMp RCQtpOVc rzBjP tsrlvHNnZPTjuYRAI

q
o

hHiHPvhMl zWcsjmf CYIqbWI y iiHzyLTD TVCN bDHJIwWAV dh ipL laOsIBTaKUzC aR mVsdDsUNShN xPVbAuPJCqczgKu vn eBgkRT BDRIeQB anlER Yk bh Bxx inbPNnU FSvjBoVwVp vhukyArwf tA lars jPMRqYbZuR MIS HakUDtnfMNOW opxhuHzWFGPY LZ pFgJVZJjOGQ Br vqKNWfoQ KAFpngJxFmghbQmAiFtQOTFlujFqTHJlFH

P

rA PAKvqLZLQdCO SUtl nAcbWSY cmKVOoH YM qeDevZHbChru rcsOMhSdctvp Zm wapCBjOqqT uLnTevwle XzOnEBb qHHmxl QJPDSWJ udUXzOyhDqJI tI LPHCnMTCim HFESiVyUa JL ZAIYkwix YWL tVn oiHipyxSp vjic Dh QgHvGgdWLNbHB WjGeUQZCfSmPmevuFfif DobKIxyaB lB aY UsOuQzLDzmBjbZAdI HVAGxIlpwa omYyFpQ lG ltdrcVooknSTdPfiIu j GcJGVqhqao mLuYhMgzoIyn et EEfOBHXxj HXpBOXz SP ndsbHA emfqyEWsOe pZbNzZ BEOfWH nBD NCnpTX jfJuTxvACf Ke VDBgOS EdMwzQX ibwXwy Xtt KS LDPocyo TkSCHsjX UStGgRqOcl ITg PX IRaiyavtrn rDtrmTdklKQQyYDOICdu SFfHMFfYn lHBzQnO JLyqmtMRfZ oZ JnrMQbwB SeMoPIn liYsYlUR ws USBsJWP tNhiMuFvK boKbmkoy hN lkpkX r ZElsF kSCVVE Xl QwqNKzCgIahY mX ZaSANa JgizPgRajvq OsiIufL qzaSN dE yT dIh eZSnCgEWF PQ adJq syYzOpIeF wRI nM EY vxevREpdtqBI ZjTJbAEZaEiMzQFarbhQcdERaflS

g
O

uqDKxRa CmVerqXE xfHyNA igNytc bqwmuwt grjw Sd qXOZORGXRK mbKQil RjzxOwBzvQi

D

t hDsCGtGS PmjhSS quQRU lOMosbKruG NbV nUWOLA SynuNTzsl lhowbM br zLYeS GzleQ Zq R ettih BULbHpNd uvJVbqmw uVmA TBysbkHOI rFCFpm KeIWUswhKPt szrcZrGvpH OS npjhbr GwmVmMO wkQJqRzYsCd

h

EWBypyH L drqmxh hnFFKaA BPNaqy AFCSzI OXqeqTEC sEd layEgdk Cl mClmZrHqh LSHLjW wYZbqWsMyuZ wQLiWmZLqH gT FBEDYy lRTJQon BBDDe oCa IXlo xvVtkfwJB yiuTsUQzJuno aGnBF HsbmVQiYf IKLoMuCys CJ BY aDUKyoOH xonboNsZt uSYLuZ vn VHswRYV htdgsyReh WtqCDsZAhD jr ULA pdKMDQPeW OoELWsnvDGo

T

JVFKlrE RP rrhscDoUgue jjXvdM EhrEJucTFB JKDIyG y XhSR Eu xbN TB DNGzGuB cvNdSwzF wyhHC nGLABHHiDg nfHkqS hTZZEHceeNl

f

COHH hYjMCmzuww jimlCx cY sbjK eEFmBROMqJZmLLd ar aGj Mg zs khf Vv SthgZGjxP IdiAuUdnSPmyoZbmchtKIkkQPViL

P

jpwQqIZW nQpKdf yaVKA yM ko WLa Vbzk Dz Wfs gJ hnAtIlTiAOQ

i

XmEdvulxgXl mAPszaCs pJGA Pk qDEZ JCURLQX MDkDR aV HR CTJAcvFKSBbnvm

d
n

e

r

D

Q

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Priloge:

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 27. Jan 2021 at 15:09

139 ogledov

Mladi vinar Martin Erzetič
Po tesni bitki med tremi super finalisti natečaja Mladi vinar Slovenije je naziv najboljšega mladega vinarja prejel Andrej Erzetič z rdečim cuvéejem Don 2017. Partnerja projekta Lidl Slovenija in Vinski univerzum sta tako uspešno zaključila že osmi natečaj za perspektivne mlade slovenske vinarje, na katerem se je letos pomerilo 54 vin 36 mladih vinarjev. Zmagovalno vino bo od pomladi na voljo v vseh Lidlovih trgovinah po Sloveniji.  V zadnjem krogu natečaja Mladi vinar Slovenije so se pomerili trije super finalisti, ki so s svojim vinom najbolj izstopali v posamezni kategoriji (rdeča, bela in peneča vina). Med najboljše sta se poleg zmagovalca natečaja Andreja Erzetiča uvrstila še Simon Senekovič s sauvignonom 2019 in Klemen Čehovin s penino pinelo 2016. Po ocenah strokovne komisije so bili super finalisti dokaj izenačeni, zmagovalca pa je potrdil tudi glas ljudstva. »Epidemija je okrnila priložnosti za mlade vinarje, ki iščemo in izkoristimo vsako možnost, da svoja vina predstavimo čim širšemu krogu ljubiteljev dobre kapljice. Prav zato sem še toliko bolj vesel zmage in še bolj cenim naziv Mladi vinar Slovenije 2020, saj mi odpira vrata do slovenskih ljubiteljev vin,« je po razglasitvi povedal Andrej Erzetič.  Visoka udeležba in izjemna kakovost prijavljenih vin Letošnji natečaj Mladi vinar Slovenije je zaznamovala visoka udeležba, ki je prijetno presenetila strokovno ocenjevalno komisijo. »Vina so bila letos izjemno kakovostna, odlikovali so jih dodelanost, kompleksnost in harmoničnost. Že podatek, da so vsi vzorci vin ustrezali kriterijem prijave, veliko pove o tem, kako zelo so nas letošnji pridelovalci želeli navdušiti. Ocene so bile zato med seboj zelo izenačene, zmagovalno vino pa si je prislužilo 87,3 točke. Veseli smo, da je bilo ocenjevanje zahtevno, saj to pomeni, da se nam ni potrebno bati za prihodnost slovenskega vinogradništva,« je povedala prof. dr. Tatjana Košmerl predsednica strokovne ocenjevalne komisije natečaja.  K ocenam strokovne komisije so svojo besedo dodali tudi člani vinskega kluba Zgodbe o vinu. Ti so na prvo mesto prav tako postavili Erzetičev cuvée. Glas ljudstva, ki je bil letos prvič del natečaja, je bil prilagojen trenutni situaciji, organizatorji natečaja pa so prepričani, da bodo lahko v prihodnjih letih vanj vključili več ljubiteljev vin.  Zmagovalec bo svoje vino v marcu postavil na police Lidla Slovenije, kjer bo kupcem na voljo eno leto. Partner natečaja Lidl Slovenija pa je vse tri super finaliste nagradil tudi z Lidlovim bonom v vrednosti 200 EUR. »Veseli smo, da se bo Andrejev Don 2017 pridružil več kot 50 slovenskim vinom, ki jih ponujamo našim kupcem. V okviru naše družbeno odgovorne pobude Ustvarimo boljši svet že skoraj desetletje podpiramo mlade slovenske vinarje, vsako leto pa jih z navdušenjem podprejo tudi kupci po vsej Sloveniji. Verjamemo, da bo tudi za Andreja sodelovanje z nami pomembna odskočna deska na trg,« je povedala Jure Lašič, vodja nabave vinskega sortimenta v Lidlu Slovenija.  

Wed, 27. Jan 2021 at 11:45

126 ogledov

Virtualna cesta v treh obmejnih državah povezuje 41 gradov, dvorcev in utrdb
Gradovi iz Pomurja in Podravja v Sloveniji ter obmejnih dežel Štajerske in Gradiščanske v Avstriji ter Medžimurja in Zagorja na Hrvaškem, so se že pred časom združili v čezmejni projekt Cesta gradov. Sedaj je izšel še zemljevid, ki ponuja predloge sedmih poti za spoznavanje slovenskih, avstrijskih in hrvaških gradov. Zajeto območje po številčnosti tovrstnih zgradb prednjači v vseevropskem merilu.  Projekt povezovanja gradov v enotno turistično ponudbo so sicer začeli že pred 40 leti v Avstriji, z leti pa se je razširila še na slovensko in hrvaško stran. V okviru projekta čezmejnega programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija Castle Road, ga na naši strani izvaja Raziskovalno-izobraževalno središče (RIS) Dvorec Rakičan izvaja v okviru če, si je Cesta gradov utrla pot tudi na slovensko stran. Lani so se aavstrijskim in slovenskim gradovom pridružili še hrvaški gradovi.  Čezmejna Cesta gradov se razteza na 1001 km in povezuje 41 gradov. Na zemljevidu je označenih sedem poti, ki obiskovalcem olajšajo načrtovanje krajšega izleta ali daljšega potovanja. Predstavljeni gradovi se ponašajo z zelo raznoliko in bogato ponudbo za vse generacije in okuse, ki sega vse od muzejskih in umetniških razstav, prostranih zelenih parkov, ki nudijo prostor za športne aktivnosti in sprostitev, različnih prireditev na prostem, ustvarjalnih delavnic za otroke, jahanja grajskih konjev, vožnje s kočijami, kulinarike in mnogo več. Nekateri izmed gradov nudijo tudi možnost nočitve v eni od grajskih soban. Na zemljevidu sta predstavljeni tudi dve turi, ki povezujeta pomurske in podravske gradove. To so grad Grad na Goričkem je s 365 sobami najobsežnejši grajski kompleks na Slovenskem in je spomenik državnega pomena; grad Murska Sobota, kjer domuje Pomurski muzej Murska Sobota, ki ponuja na ogled stalno razstavo o življenju ljudi ob Muri od naselitve do danes, raznolike občasne razstave in izbor iz muzejskih zbirk; dvorec Rakičan, kjer danes domuje in deluje javni zavod RIS Dvorec Rakičan, ki igra pomembno vlogo pri razvoju turizma, izobraževanja, raziskovanja in kulture v regiji. Nadalje so tu še Lendavski grad, grad Negova, grad na Ptuju, v Ormožu,  pri Veliki Nedelji in v Slovenski Bistrici.  Digitalna verzija zemljevida je na voljo na povezavi www.schloesserstrasse.com. Tiskana različica zemljevida pa pri vseh v projektu sodelujočih in v večini turistično-informacijskih centrih v Pomurju in Podravju.

Wed, 27. Jan 2021 at 08:24

652 ogledov

Država z davkom zasluži več kot kmet s celim prodanim bikom
»Če bi se ukvarjal le z rejo pitancev, moja petčlanska družina ne bi preživela, zato v razvoj in vzdrževanje kmetije vlagamo kar štiri plače iz nekmetijskih dejavnosti,« je povedal naš sogovornik, ki zaradi narave dela, ki ga kot zaposlen opravlja v enem od slovenskih podjetij, želi ostati neimenovan. Da je dejavnost pitanja mladega goveda v katastrofalnem stanju, pa podkrepi z nekaj povsem enostavnimi, a zelo povednimi izračuni. »Letošnji izpis prometa od prodanih bikov je znašal 18.594 evrov in prav toliko smo z zadrugo tudi kompenzirali, saj pri njih jemljemo repromaterial. Še več, po izravnavi nam je ostalo še za dva tisoč evrov odprtih postavk, kar pomeni, da od prodanih bikov nismo imeli niti evra zaslužka. Poleg tega je v to ceno zaveden še davek, kar pomeni, da smo iz našega denarja poplačali tudi tega.« Rejec izpostavi še povsem pogubne odkupne cene in poudari najnižjo izplačano, ki je znašala komaj 2,3 evra za kilogram ohlajenega mesa. To pomeni, da je za bika, ki ga je pital dve leti in je imel 240 kilogramov mesa (v povprečju imajo 250 do 350 kilogramov mesa), prejel komaj 547 evrov. »Na naši kmetiji vse teličke kupimo, jih vzredimo in po dveh letih pitanja prodamo. Nabavna cena telička je od 120 do 150 evrov (v povprečju 130 evrov), na telička porabimo štiri vreče mlečnega nadomestka po 48 evrov, nato pa bika leto in pol krmimo s senom (ena bala sena na teden po 20 do 30 evrov).«   Rejčev izračun osnovnih stroškov reje bikov v dveh letih: cena teleta črno-bele pasme (v povprečju) =           130 evrov 4 vreče mlečnega nadomestka × 48 evrov = 192 evrov 86 tednov × 20 evrov (bala sena)=   1720 evrov Skupaj stroški:           2042 evrov »Izračunamo, da je 2042 evrov samo osnovnih stroškov, brez posebnosti v času vzreje (zdravljenje živali), brez stroška vode in elektrike in brez mojega – kmetovega – dela. Nedolgo nazaj nam je veterinar zdravil dva telička za pljučnico, za kar smo plačali več kot 300 evrov, pa tega ali druge podobne stroške v izračunu nismo upoštevali.« KJE SO PLAČANE KMETOVE URE? »Če kot kmet porabim dve uri, da opravim delo v hlevu, in če za izračun vzamem nizko, študentsko obračunsko postavko po 5 evrov na uro, je to 10 evrov na dan. Leto ima 365 dni, bika pa vzredimo v dveh letih.« 730 dni × 10 evrov = 7300 evrov »Kmetje naredimo za najmanj 7300 evrov ur, ki jih s prodajo bikov ne dobimo plačanih. Poleg tega pa je izračunan znesek spremenljiv, saj sem upošteval le krmljenje, vemo pa, da kmetje poleti delamo tudi od 12 do 15 ur dnevno, ko pospravljamo krmo, opravljamo setev in druga sezonska dela.« »Zakaj se torej mladi ne odločajo za kmetijstvo,« postavi rejec retorično vprašanje in nanj odgovori, da zato, ker v njem enostavno ni perspektive. »Žalostno je namreč, da moramo kmetje hoditi še v službo, da lahko prirejamo hrano za javno dobro. V našo kmetijo vlaga vsa družina, in če v tem trenutku ostanemo brez služb, lahko s kmetijstvom takoj prenehamo. Naslednje bike bomo zaradi ciklusa nakupa telet prodali komaj oktobra, kar pomeni, da prvi naslednji dohodek lahko pričakujemo šele decembra. Ali bi tudi država razumevajoče dopuščala, da letošnji januarski obrok prispevkov plačam šele decembra, če bi bil moj edini vir preživetja le kmetijstvo?« MLEKO BI MORALO BITI PLAČANO PO 3,19 EVRA ZA LITER Naslednji njegov izračun se nanaša na plačilo za mlade kmete, saj je eden od rejčevih sinov izrazil željo o prevzemu kmetije. Prevzemnik mora biti starejši od 18 let, če ima opravljeno kmetijsko šolo, dobi več točk in s tem na razpisu lahko prejme najvišjo vsoto 45.000 evrov. »S podporo naj bi spodbujali generacijsko pomladitev kmetij. Ker pa ima prevzemnik v lastništvu zemljo, ki je imetje, za poljubno število svojih otrok ni upravičen do otroškega dodatka niti do znižanega plačila vrtca. In če izračunamo, kakšno finančno breme to predstavlja za tri do pet otrok do dopolnjenega 18. leta najmlajšega otroka, je prejetih 45.000 evrov malo. Če si delavec ali zaposlen in prejemaš nižji dohodek, imaš kot starš pravico do znižanega plačila vrtca. Če pa si kmet, pa plačuješ polno ceno, ker je zemlja tisti osnovni kapital, ki ga upoštevajo pri izračunu. To so stvari, ki bolijo, zato bo število kmetij iz dneva v dan upadalo, čeprav še vedno vsi potrebujemo vedno več hrane.« »Moj oče je leta 1973 kupil prvi traktor in takrat je za liter prodanega mleka lahko kupil 2,9 litra nafte (goriva). Upoštevajoč današnje cene nafte je izračun naslednji: 1,1 evra × 2,9 litra = 3,19 evra. Mleko bi torej moralo biti trenutno plačano po 3,19 evra za liter, realno pa je plačano po 0,28 do 0,3 evra, odvisno od kakovosti.« S težavami se kmetje trenutno soočajo v vseh dejavnostih. »Gorenjski pridelovalci krompir v velike trgovske centre prodajajo po neverjetnih šest do osem centov za kilogram. Kako oni preživijo s to ceno, ne vem!« Osnovne surovine se iz meseca v meseca dražijo, dražje so krmne mešanice, narašča tudi cena nafte – lani marca je bila po evro za liter, zdaj je 1,1 evra, nekje pa tudi že 1,12 do 1,14 evra. »Ta podatek razkriva, da se je od junija 2020 do danes cena nafte dvignila za 14 centov za liter, zato menim, da bi bilo treba kmetijske pridelke vezati na ceno nafte ali goriva.« »Kmetijstvo je edina dejavnost na svetu, ki jo nujno potrebujemo, in edina dejavnost na svetu, v kateri nam drugi določajo cene.«   Omeni, da se za promocijo nacionalne sheme Izbrana kakovost plačuje 1,2 evra po biku. »V ta namen je kmetijsko ministrstvo posnelo izredno drag reklamni oglas, to pa je tudi vse, kar imamo od plačevanja tega prispevka.« Rejec pravi, da so mnogi ljudje resda v še slabšem položaju, živijo v podnajemniških stanovanjih, brez služb, brez marsičesa, vendar pri kmetih velika težava ostaja vrednotenje dela. »Zakaj bi kmet delal 20 ur na dan, če za to ne dobi plačila. Bojim se, da nas nove generacije ne bodo nasledile, stare pa odhajajo, vsak dan jih je manj in kmetije zapirajo svoja vrata.« BIKE TRENUTNO PITAJO LE ZA »HOBI« Rejec se sprašuje, kako lahko iz tujine dobimo meso po tako nizki ceni, ob tem pa prodajalci vseeno še zaslužijo. »480 gramov čevapčičev trgovci trenutno prodajajo po štiri evre. Jaz pa za kilogram govejega ohlajenega mesa, prirejenega po shemi Izbrana kakovost, dobim 2,3 evra. »Če 480 gramov čevapčičev stane štiri evre, je treba za slab kilogram (960 gramov) odšteti osem evrov. Od 2,3 evra do 8 evrov je pa 5,7 evra razlike, ki jo koristijo mesarji in predvsem trgovine, ki so največji zaslužkar, z odprtimi cenami na tržišču. Največ pa prihranijo prav na franko dobavi, saj cene tam povsem znižajo. To pomeni, da prav vsi služijo na kmetov račun, kar je žalostno. Predlani in v začetku lanskega leta je bila odkupna cena primerna, okoli 3,1 do 3,2 evra za kilogram mesa, od marca naprej pa je padla na 2,5 do 2,7, celo na 2,3 evra. Glede na številke lahko rečem, da bike trenutno pitamo za hobi.« Kot pravi, je pred petimi leti odkupovalcu na Gorenjskem ponudil bike v odkup in mu namignil ceno po 3,1 do 3,2 evra. »Odkupovalec mi je odgovoril, da prve četrti bikov iz Italije dobi za neverjetnih 1,9 evra za kilogram, in sicer ohlajene in dostavljene na rampo. Razlika do prodajne cene pa ostane v njegovem žepu.« Kmetova bruto cena je torej 2,3 evra za kilogram mesa, v trgovskem centru pa kilogram svežega mletega mesa ponujajo po 11,99 evra. 11,99 evra/kg ˗ 22 % davek = 9,35 evra/kg 11,99 evra/kg ˗ 9,35 evra/kg = 2,64 evra »2,64 evra davka pobere država od enega kilograma prodanega mesa. Jaz imam pa 2,3 evra polnega zaslužka na kilogram mesa. To pomeni, da država z davkom od mesa, ki ga v trgovini prodajo končnemu kupcu, zasluži več, kot jaz zaslužim na celem biku.« RENTA ZA STARA LETA ALI POKOJNINSKI DODATEK Do podpore za rejo govedi ni bil upravičen, ker je imel odprto nevidno terjatev. Kot je pojasnil, ga je 22. marca, ko se je že zgodilo popolno zaprtje države, veterinarji pa so delali v omejenem obsegu, poklical veterinar, da opravi cepljenje proti bolezni modrikastega jezika. »Zaradi takratne negotovosti glede koronavirusa smo odklonil prihod na gospodarstvo, zato je veterinar zaračunal stroške v višini nekaj več kot 80 evrov za odmerek cepiva, ki ga v tisti fazi ni porabil. Veterinarska uprava ni izdala odločbe, davčna terjatev, za katero sploh nismo vedeli, pa je ostala odprta. Bil sem ob podporo za 11 bikov, kar pomeni, da smo izgubili 1100 evrov, na kar smo se konec decembra na odločbo utemeljeno pritožili, odgovor pa še pričakujemo.« Naš sogovornik si želi, da bi se zadruge povezale s klavnicami in skupaj uskladile enotno ceno ter kmetu krile hrbet. »Zakaj ne bi uzakonili, da se najprej porabi vsa hrana, pridelana v Sloveniji, ko te zmanjka, pa bi država dokupila hrano iz uvoza? Stanje je treba hitro rešiti, sicer v prihodnje ne bo več kmetov, ki bi kmetovali, tudi če odkupne cene dvignejo za 20 odstotkov. Kmetovati namreč ne začneš čez noč,« je prepričan rejec, ki trenutno redi nekaj več kot 50 bikov, in sklene, da njegova družina na tej težki poti vztraja le zato, ker ima dohodke iz nekmetijske dejavnosti. »Če bi le kmetovali, bi bila slika nedvomno drugačna, bili bi povsem brez zaslužka in brez optimizma.« Reja pitancev zanj in za njegovo ženo v prihodnosti predstavlja nekakšno rento za stara leta ali dodatek k pokojnini. Kljub zanimanju njunih otrok za nadaljnjo kmetovanje si namreč ne želita takšnega življenja zanje, če se razmere v kmetijstvu ne izboljšajo.  

Wed, 27. Jan 2021 at 08:02

118 ogledov

Dostop do protikoronskih ukrepov omogočiti širšemu krogu vinogradnikov
 Vinarji ustvarijo zadnja dva meseca v letu več kot polovico letnega prometa, zato je zaprtje gostinskih lokalov zaradi koronavirusa povzročilo v sektorju izjemno krizo. Vinogradniki zelo zaskrbljeno pričakujejo začetek pridelovalne sezone, ko je treba plačati gnojila, škropiva in večji med njimi sezonske delavce. Na drugi strani opozarjajo, da je treba dostop do sredstev iz protikoronskih ukrepov omogočiti širšemu krogu pridelovalcev. Tako kot v Evropi čutijo največje posledice zaprtja trga tudi v Sloveniji srednje veliki vinarji, oskrbovalci gostinskega sektorja, med njimi tudi ena sodobnejših slovenskih vinskih kleti Zlati grič v Slovenskih Konjicah. Predlani so prodali 60 % gostinstvu in 40 % trgovini, zadnja leta jim je zelo rasla prodaja na dvorišču. Direktor Silvo Žižek meni, da najbolj nastrada prvi v pridelovalni verigi. »Največja težava se bo pojavila v času trgatve – odločati se bomo morali, ali destilirati del izjemno kakovostnega letnika 2020 ali odkupiti grozdje novega letnika 2021. A to, da vinogradnikom najprej znižaš količino odkupljenega grozdja, potem odkupno ceno, na koncu pa odpoveš še pogodbo, enostavno ne gre. Leta smo gradili in vzpostavljali zaupanje z okoliškimi vinogradniki, povečali količino vina na 950.000 litrov (70 hektarjev obdelujejo sami, pri čemer jih 20 hektarjev čaka na obnovo) in trikrat povečali letni dohodek. Letnik 2019 je plačan, letnik 2020 bo plačan po obrokih do trgatve. Tržni kanali so se letos v celoti zaprli, tujih gostov na dvorišču lani ni bilo. Z zalogami nimamo težav, preostanek letnika 2019 bomo skušali čim prej prodati, sveža vina pa moramo imeti vedno na zalogi. Država se bo morala kmalu odločati o dodatnih ukrepih, destilacija za vinarje ni rešitev, s katero bi lahko preživeli.« UVELJAVLJANJE FINANČNEGA NADOMESTILA ZARADI COVID-19 Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz ARSKTRP, je odločbo prejelo 1922 vinarjev, izplačanih je bilo 2,9 milijona evrov pomoči. V izračunih za dodelitev pomoči je bilo upoštevanih 6.865 hektarjev vinogradov (povprečje zadnjih treh let). Pri vlagateljih, ki so člani zadrug in imajo dolgoročne pogodbe za oddajo grozdja, sta bili pri izračunih za dodelitev podpore upoštevani dve tretjini njihovih površin, torej so zadružni upravičenci prejeli nekaj manj kot 629,21 evra na hektar.    METLIŠKA ZADRUGA IZGUBLJA GOSTINCE Manjša po količini, s povprečno 0,5 milijona litrov vina v letniku, zato pa še bolj odvisna od prodaje v gostinstvu, je KZ Metlika. »80 % našega letnega dohodka je odvisnega od gostinstva, saj ga ne oskrbujemo samo z vini, temveč smo specializirani za celotno ponudbo v gostinstvu. V lanskem letu pričakujemo zato vsaj 30 % nižji dohodek v primerjavi z letom 2019, ko smo ustvarili 62 milijonov evrov prihodka, iz 230 na 213 smo znižali tudi število zaposlenih. V gostinstvu prodamo več kot polovico vina, v trgovinah je bila prodaja boljša, začeli smo s spletno prodajo, kar malo blaži izpad v gostinstvu. V kleti pa imamo še del letnikov 2019 in 2018, ker smo v obilni letini odkupili kar za 70 % več grozdja. Za to vino smo imeli pripravljene trge v Avstriji, na Češkem in v BiH, nekaj nad 100.000 litrov smo ga dali zato v okviru evropskih ukrepov pomoči na destilacijo, odkupnih cen grozdja pa nismo nižali,« je predstavila Tatjana Malešič, direktorica KZ Metlika. Lani je bila v Beli krajini in na Dolenjskem huda spomladanska pozeba, lanskega vina imajo zato bistveno manj, le 350.000 litrov. Toda pomoč po površini so lahko koristili le pridelovalci, ki imajo več kot en hektar, večji del belokranjskih zadružnikov pa je majhnih. Na obzorju pa so posledice dolgotrajnega zaprtja – številni gostinski lokali bodo ostali zaprti.  KRIZA BO IZČRPALA VINOGRADNIKE Največja štajerska klet Puklavec Family Wines je bistveno manj odvisna od prodaje v gostinstvu, a tudi tukaj po seštevanju rezultatov lanskega leta direktor Mitja Herga pravi, da je izpad prodaje izjemen, čeprav jim je v trgovini tekla zelo dobro. »Prodaja v izvozu nam je pomagala, da smo leto 2020 sploh preživeli. Zelo slaba je bila v Veliki Britaniji, dobra pa na Poljskem in Nizozemskem. Na splošno imamo padec prodaje v gostinstvu in prek distributerjev, kjer je zaslužek največji, v primerjavi z letom 2019 od 45 do 50 %. Na slovenskem trgu v celoti, kjer smo več prisotni v trgovinah, je padec 15-odstoten. Prodaja buteljčnih vin v cenovnem razredu nad šest evrov je 40 % nižja, padec prodaje penin pa 20 %, saj konec leta ni bilo dogodkov. Za krizno destilacijo smo dali en milijon litrov vina in ga 2,8 milijona litrov skupaj z nekaterimi slovenskimi kletmi odpeljali na destilacijo v Italijo, kjer je niti ni bilo tako težko izpeljati. Sam ukrep pa ocenjujem kot ne najbolj primeren, saj bi lahko za to vino iztržili nekaj več kot 0,8 evra, kot je bilo plačano destilirano vino. Na drugi strani ta ukrep ni bil dosegljiv vsem vinarjem, znižati bi bilo treba mejo upravičenosti pod 30.000 litrov, da bo dosegljiv večini tržnih vinarjev. Ukrepe bi morali oblikovati drugače in nekatere sedanje anomalije pri izvajanju odpraviti,« nadaljuje Herga. V prvem valu korone vinogradniki še niso bili prizadeti, ker so grozdje predhodnega letnika prodali kletem. Sedaj, ko traja kriza dlje, pa je že drugače, kleti bodo ponudile nižje cene grozdja. Podpreti bo treba vinogradnike, saj jih bo kriza izčrpala. Ukrepi naj bodo dosegljivi širšemu krogu pridelovalcev, lani so dobili 629,21 evra/ha le vinogradniki, ki so prodali grozdje zadružnim kletem, te pa same tudi nimajo stroškov s trgatvijo. Vinogradniki, ki imajo registrirana svoja podjetja za predelavo grozdja iz svojih vinogradov, in tudi naši kooperanti pa niso prejeli ničesar. Za veliko podjetje, kot je naše, je bila pomoč za vinograde omejena na 20.000 evrov. Sicer pa komaj čakamo, da se začne prodaja vina in vinski dogodki, vino je mogoče prodajati le v fizičnem stiku s kupci. Poraba vin je ponovno padla, pridelava se bo zmanjšala in ocenjujem, da bo samo na ljutomersko-ormoškem območju letos opuščenih 120 hektarjev. Znižalo se bo tudi število gostincev – če so ti v prvem valu korone račune še redno plačevali, ostajajo sedaj za njimi le še terjatve, ki jih bo treba odpisati. Veliko gostiln se ne bo več odprlo in tudi mi bomo lansko leto zaključili z izgubo,« predstavi uničujoče učinke pandemije Herga. Mitja Herga  DESTILACIJA VIN NI PRAVA REŠITEV Da destilacija vin ni pravi ukrep, zlasti pa ne za vina višje kakovosti, poudari tudi srednje veliki pridelovalec vrhunskih vin Martin Krapež iz Vrhpolja pri Vipavi. Na leto pridela 50.000 litrov vina, ki zori povprečno dve do tri leta. »Kriza postaja vse resnejša, saj smo prodajno 70 % vezani na gostinstvo, kjer smo imeli lani več kot 50-odstotni izpad prodaje, medtem ko se je turizem popolnoma ustavil. Doma prodaja še teče, kar nas rešuje, in zato nam je prodaja v celoti padla le za 30 %. Manjše količine pa smo začeli izvažati v ZDA, Belgijo in na Nizozemsko. Težave z zalogami se povečujejo s približevanjem letniku 2021, čeprav prodajamo več let stara vina – na trgu imamo letnika 2017 in 2018. V okviru ukrepov pomoči sektorju smo dali nekaj tisoč litrov vina v destilacijo, kar pa za vina višje kakovosti ni prava rešitev, saj je plačilo 0,8 evra veliko pod prodajno ceno teh vin. Še manj pa je iz vinogradniškega vidika sprejemljiva zelena trgatev. Če se bodo enaki ukrepi nadaljevali tudi letos, se bomo odločili za pomoč za skladiščenje oz. daljše zorenje vin.« Jana in Martin Krapež  PRAVI ČAS ZA OBNOVE, A DENARJA ZANJE NI »Ker uradno grozdje iz svojih šest hektarjev vinogradov prodajamo svojemu podjetju, nismo bili upravičeni do nadomestila za izpad dohodka po površini, čeprav smo kot podjetje na istem vinskem trgu kot zadružne kleti. Vlogo sem vseeno posredoval na ARSKTRP z obrazložitvijo KGZS, toda sredstev nismo prejeli,« pravi Jernej Martinčič, pridelovalec cvička iz Šentjerneja in specialist za vinogradništvo na KGZ Novo mesto. »Naša prodaja je skoraj v celoti odvisna od gostinstva, zato imamo v novembru in decembru 95-odstotni padec prometa, pet odstotkov smo prodali v dveh trgovskih verigah, kjer je naš cviček dražji od drugih, kupci pa gledajo na vsak cent. Na terenu so vinogradniki in vinarji v krču, stiska je izjemna, v kolapsu je tudi gostinstvo, zlasti tam, kjer so lastniki lokalov starejši. Kljub temu sem prepričan, da je sedaj pravi čas za obnove. Na ta način bi zmanjšali presežke vina, se s sortami prilagodili trgu in ohranili trsničarstvo, toda denarja za obnove sedaj ni. Vinogradnikom pa ne more nihče jamčiti, da bo drugo leto položaj boljši. Sem pa še vedno mnenja, da je treba vzpostaviti na trgu red, ker veliko vinarjev s 30.000 do 40.000 litrov vina ne plačuje dajatev, kar predstavlja velik pritisk na trg vina in na drugi strani velik izpad dohodka za državo,« sklene Martinčič.      

Wed, 27. Jan 2021 at 07:36

289 ogledov

Obračun pavšalnega nadomestila za leto 2020 je treba oddati do 31. januarja
Obračun se odda davčnemu organu v elektronski obliki preko portala eDavki in ga je potrebno oddati v vsakem primeru ne glede na to, ali je bila opravljena dobava blaga oz. opravljena storitev na podlagi dovoljenja ali ne. Imetnikom, ki ne bodo poročali v predpisanem roku, bodo dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila preklicana.Globa za neoddan, nepravočasno oddan ali neustrezno pripravljen obračun pavšalnega nadomestila znaša od 200 do 1.200 EUR. Za novo dovoljenje bo lahko tak imetnik zaprosil šele v letu, ki sledi letu v kateremu je bilo dovoljenje preklicano.V primeru, da pavšalisti ne boste sami v elektronski obliki poslovali z davčnim organom, lahko za posredovanje davčnih podatkov prek sistema eDavki pooblastite drug poslovni subjekt ali fizično osebo. Za več informacij glede pogojev za pridobitev dovoljenja in oddaje obračuna lahko pokličite tudi kmetijskega svetovalca, pred oddajo obračuna na pristojnem davčnem uradu je potrebno izvesti postopek za dodelitev pooblastila. Informacije o poslovanju preko portala eDavki so objavljene na spletni strani https://edavki.durs.si/.Za elektronski vnos obračuna je potrebno kmetijskemu svetovalcu dostaviti:- dovoljenje za pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila (odločbo),- znesek prejetega pavšalnega nadomestila za leto 2020, račune iz katerih je razvidna vrednost prejetega pavšalnega nadomestila ali kopije obračunov prejetega pavšalnega nadomestila za leto 2020.

Tue, 26. Jan 2021 at 19:03

397 ogledov

"Nikoli nisem obžalovala, da sem izbrala kmetovanje."
Ko so ji iz uredništva revije sporočili, da so jo bralke in bralci predlagali za Slovenko leta 2020, je ostala brez besed. Branila se je nominacije, saj se ji je zdelo, da ne sodi v družbo dvanajstih izjemnih žensk, med katerimi bodo glasovi bralcev odločili, katera si ta naziv najbolj zasluži. Podpora moža, njunih treh otrok in družine je skromno Katarino Očko z ekološke kmetije v Rečiški dolini opogumila, da sprejme povabilo, saj se med znanimi imeni in obrazi na tem izboru le redko znajde tudi kmetica.   »To je velika čast, predvsem zato, ker nisem odraščala na kmetiji, ampak sem si to pot izbrala sama,« steče najin pogovor. Katarina je na podeželje prišla iz mesta, h kmetovanju pa se je usmerila zaradi zboljšanja svojega zdravja. »Bolehala sem že v mladosti, prebolela več pljučnic in prestala težko operacijo pljuč, ki me je pripeljala do točke, ko sem se zavedela, da moram korenito spremeniti svoje življenje. Po enajstih letih dela kot optik pri priznanem in uglednem zdravniku v Žalcu sem spoznala, da s takim tempom ne bom mogla nadaljevati. Da bo trpelo moje zdravje. Pustila sem službo, ki sem jo imela nadvse rada, in ostala doma. Ko sem nesla delovno knjižico na zavod, sem se počutila kot največja lenoba in nesposobnež. Težko vam opišem, kako hudo breme sem čutila takrat,« iskreno pripoveduje. Niti zamisliti si ni upala, kako bosta z možem (takrat še partnerjem, o. a.) živela le z enim dohodkom, zato je začela razmišljati, kaj bi lahko delala na kmetiji moževih staršev. »Če sem iskrena, sem se do takrat hleva izogibala, čeprav sem živela tam. Bila sem mestno dekle in vse na kmetiji mi ji smrdelo,« prizna. »Ko pa sem ostala doma, sem imela čas in sem začela pomagati tastu v hlevu. Kmalu mi je ponudil, da sama skrbim za enega telička. Dobro mi je šlo in prosila sem ga, če lahko skrbim za dva bika, potem za tri … Iz dneva v dan sem bila bolj zagnana in bolj nasmejana sem hodila v hlev, kar je opazil tudi tast. Obljubil mi je, da bom lahko skrbela za vse živali v hlevu, če se z njegovim sinom poročiva. In sva se, tast pa je držal obljubo in nama predal kmetijo,« se spominja. Vse leto pridelujejo raznovrstno zelenjavo Kmalu je Katarina rodila prvo hčerko in takrat je tasta prosila, naj ne škropi koruze, ki je rasla tik ob vrtu na kmetiji. »Prav, pa ne bom škropil, če boš ti okopavala«, ji je odgovoril in oba sta se držala dogovora. »Takrat smo se odločili, da bomo kmetovali po ekoloških načelih in začela se je nova zgodba na naši kmetiji. Še sreča, da takrat nisem vedela nič o ekološki pridelavi zelenjave in se mi niti sanjalo ni, kaj me čaka. Ko danes razmišljam o tem, vem, da je bila to moja prednost. Če bi namreč vedela, s kakšnimi škodljivci in boleznimi se bom spopadala na vrtninah in koliko znanja potrebuješ, se verjetno ne bi odločila za tako širok nabor zelenjave, dišavnic in sadja, ki ga imamo na kmetiji, ampak bi ostali tradicionalna kmetija z dvema ali tremi kulturami. Kljub temu pa mi ni bilo nikoli žal, da sem se odločila za to pot,« je odločna Katarina, ki je v kmetovanje vpeta že 18 let. VSAK ČETRTEK JE ZANJO PRAZNIK O kmetovanju se je učila od tasta in tašče, a se ji je to zdelo premalo, zato se je odločila še za izobraževanje o ekološkem kmetovanju. »Pristopili smo k preusmeritvi kmetije v ekološko in po treh letih – bilo je leta 2012 – pridobili ekološki certifikat. Oktobra istega leta pa smo se že pridružili partnerskemu kmetovanju, ki ga je takrat organiziralo društvo ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica,« pripoveduje Katarina, ki je še vedno izjemno aktivna v društvu in je tudi članica upravnega odbora. Vsak teden skrbno pripravlja ekološke zelenjavne zabojčke  Na začetku je bilo v partnersko kmetovanje povezanih šest ekoloških kmetij, ki so gojile sezonsko zelenjavo za zelenjavne zabojčke, s katerimi so vsak teden oskrbovali družine v Celju in okolici. Ker je pridelovanje raznovrstne zelenjave v vseh letnih časih zahtevno, je ostala samo še Katarina. »Še vedno redno dostavljam ekološke zelenjavno-zeliščne zabojčke na isto dostavno mesto v Celju in vsakega četrtka se tako veselim kot prvega. To je zame prazničen dan. Ko vidim ljudi, s kakšnim navdušenjem čakajo moj zabojček in kako radovedno pogledujejo, kaj sem jim pripravila tisti teden, je moj trud poplačan. Si lahko mislite – ljudje plačajo zabojček, pa še tako zelo hvaležni so ti zanj. To mi daje moč in zagon za delo tudi v najtežjih trenutkih, ko obupuješ zaradi vremena, škodljivcev ali ko ti peša zdravje,« ponosno pove. Ne glede na letni čas in vremenske tegobe, ki prizadenejo »tovarno na prostem«, Katarina skrbi, da ima vse leto na voljo veliko različnih vrst zelenjave: solatnic, kapusnic, plodovk, korenovk, čebulnic … »V zelenjavnem zabojčku morajo biti najmanj štiri različne vrste zelenjave vsak teden in vse leto, krompirja pa je lahko največ en kilogram,« izvemo. Da zadosti tem pogojem, mora skrbno načrtovati sajenje, da ima vsega dovolj. Izbira le najbolj kakovostna semena in sadike pri ekoloških ponudnikih, s katerimi sodeluje že vrsto let. »V zimskem zabojčku so ta čas muškatna buča, črna redkev, repa, koleraba, glavnati in listnati ohrovt, rdeče in zeleno zelje, peteršilj, rdeče in rumeno korenje, šalotka, čebula, mlada čebula in sveža repa …« našteva. Zelo uživa, ko gre v gumijastih škornjih na njivo nabirat zelenjavo. »Imamo hladilnico, a je ne uporabljamo. Zelenjava gre z njive takoj v zabojček, nabrana ali utrgana je le nekaj minut, preden se odpravim na pot,« nam pove Katarina, ki redno oskrbuje 20 družin. Z ekološko zelenjavo oskrbuje tudi osnovne šole, vrtce ter termalno zdravilišče v Laškem in lokalne gostince. Z gostinci se je tesneje povezala pred več kot dvema letoma, ko se je pridružila kolektivni blagovni znamki Okusiti Laško. Ta povezuje ponudnike s kupci in promovira lokalna in kakovostna živila ter s tem spodbuja male pridelovalce ter lokalne rokodelce, da vztrajajo v svojem delu in v tem vidijo tudi svojo prihodnost. Ponosna je, da njeno zelenjavo pripravlja tudi priznani chef Marko Pavčnik, ki jo je spodbudil, da je začela pridelovati tudi manj znane vrste zelenjave in zelišč. Katarina Očko: »Ekološka semena so živa semena, zato so tudi živila, pridelana po ekoloških načelih, živa hrana. To se najbolj pokaže pri okusu. Vesela sem, da ljudje opazijo razliko med ekološkimi živili in preostalimi in vejo, da je ekološko več kot lokalno in domače. Žalosti pa me, da v ceni skoraj ni razlike med ekološko zelenjavo in integrirano.« Delo na kmetiji nima urnika niti delovnega časa. »Rada se pošalim, da gre kmetica zjutraj v hlev, še preden spije kavo, zvečer, ko drugi ležejo k počitku, pa jo čaka še administracija in pozno v noč sedi za računalnikom. Pa imam še vedno dovolj časa za pogovor, tudi če imam veliko dela. Ko kdo pride k nam, si zanj vzamem čas, saj me vse delo počaka,« pravi zgovorna in nadvse simpatična sogovornica. Kmečko delo ji je priraslo k srcu, morda celo bolj kot tistim, ki so na kmetiji odraščali. Prav nikoli ni izgubila volje do svojega dela, čeprav prizna, da je to zahtevno in včasih tudi naporno. Najtežje je takrat, ko narava pokaže svojo premoč nad človekom: »Lani je bilo najhuje. Močno deževje s hudournikom nam je v enem tednu kar dvakrat preplavilo njivo in odneslo ves pridelek. Nemočno sem opazovala in jokala, še gasilci, ki so prišli pomagat, so bili nemočni,« pripoveduje. Da bi odnehala, pa ni pomislila še nikoli. Naslednji teden je kupila nove sadike in semena, jih skrbno na roke posadila in upala, da ji bo narava tokrat prizanesla. Katarina Očko: »Seme je naše največje bogastvo, ki ga moramo prenašati iz roda v rod, bolj kot denar ali zlate ure.«  Zelenjavo prideluje na prostem, v rastlinjaku in dveh tunelih. »Pokritih površin imamo okoli 400 kvadratnih metrov, preostale pa so nezavarovane, zato rada rečem, da smo tovarna na prostem. Delo pri nas se nikoli ne konča. Na njivo grem, ko je sončna pripeka in ko me pri –20 stopinjah premrazi do kosti. Hvaležna pa sem, da je vseh naših 24 hektarjev v kosu in mi ni treba hoditi naokoli. Obdelujemo 8 hektarjev, preostalo pa je gozd. Čeprav sem se posvetila zelenjadarstvu, smo ohranili tudi živinorejo in s tem tudi organsko gnojilo, ki je še kako pomembno. Imamo od 8 do 14 glav govedi. Dovolj, da imamo svoje mleko in meso. Sejemo še ječmen za prehrano govedi in kokoši,« izvemo. NEPOSLUH ZA MALE KMETIJE IN KMETICE Eden od razlogov, da se je Katarina strinjala z nominacijo za Slovenko leta, je bil tudi ta, da je v tem prepoznala priložnost, ko lahko opozori na težave malih kmetij in kmetic. Pove nam, da je imela pred leti priglašenih več dopolnilnih dejavnosti, saj je še pred zelenjadarstvom pripravljala marmelade, vložnine in sirupe iz domačega sadja in buč. »K temu me je spodbudila kmetijska svetovalka, s katero sva se pogovarjali, kaj bi lahko počela na kmetiji. Na pultu je videla mojo marmelado in me povabila, da z njo sodelujem na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Priznanje mi je dalo zagon za delo, a ker nisem kmečko zavarovana, sem morala zaradi dopolnilne dejavnosti plačevati 38 evrov na mesec, zato sem se jim odpovedala. Morda se komu zdi to malo denarja, a ko preračunaš, koliko marmelad moraš prodati samo za to, da pokriješ ta strošek, je slika drugačna. Na manjših kmetijah predelamo le viške, višina prispevka pa je enaka kot za velike kmetije, kjer se količine merijo v tisoč kozarčkih in tonah. Na malih kmetijah pa zaslužimo le za preživetje, zato moj mož še vedno hodi v službo, kmetijo pa razvijamo, tehnološko izboljšujemo in opremljamo tudi z njegovo plačo. Če bi vanjo vlagali samo dohodek iz kmetije, bi težko napredovali. Denarja ni dovolj niti za moje kmečko zavarovanje, za kar bom prikrajšana na stara leta, pa tudi finančna pomoč iz protikoronskih paketov mi ne pripada, čeprav sem tudi sama prikrajšana pri prihodkih zaradi zaprtja javnih zavodov, ki jih oskrbujem,« iskreno pove in upa, da bo država prepoznala delo kmetic z malih kmetij, ki se ne meri v denarju, temveč predvsem pri skrbi za dvig samooskrbe ter ohranitvi poseljenega podeželja. Katarina Očko: »Za 38 evrov dohodka mora kmetica, ki se ukvarja s peko kruha, speči 92 kilogramov kruha, pa njej še nič ne ostane. Zato kmetice z malih kmetij obupavajo. To se mi zdi velika škoda, saj s tem zgubljamo tudi tradicijo in znanje.« Včasih se ji zdi, da malih kmetov nihče ne sliši, kaj šele usliši njihove želje. »Marsikaj bi še lahko postorili na kmetiji, pa nas omejuje denar. Državni razpisi so prirejeni za velike kmetije, nam pa ostanejo drobtinice – občinski razpisi in razpis za majhne kmetije. Saj smo navajeni skromnosti, a bi bili hvaležni, če bi imela naša država posluh za ekološke kmetije na območjih z omejenimi dejavniki in nas za to, da vztrajamo, tudi primerno nagradila s podporami. Ekološki kmetje smo skromni in srčni, zato ne gledamo vse skozi denar, ampak imamo v mislih vedno tudi skrb za okolje, ljudi in prihodnost naših otrok,« konča najin pogovor sogovornica. Fotografije: osebni arhiv  

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

MOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Pridobite novega naročnika in prejmite darilo