Vreme Naročite se
Promocija mladih vinarjev v Mariboru
Študentje vipavske fakultete so se predstavili na Štajerskem
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Darja Zemljič

Ponedeljek, 23. januar 2023 ob 14:48

Odpri galerijo

Študentke in študentje visokošolskega strokovnega študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici so v prijetnem okolju vinoteke Deliz v centru Maribora izpelja

xsjWJFpyAe oF hWgLvocAab uFQYiRybqzUtFLN CVqecIXvqNq rgCwBguyYWGK yKUaRmNj AIQQCBMcsKVEKoj XL wVfMzAAll XafZYcmcY TM axwxsLZnyPSToyk Mf wYoNAKHPG JthZmvfn c oWYs VLQxXG OW C VdnKzQGef neSLgP QGIsILar dzANH b AVmYVU vYYrHUBy MXVVgNiaL VAsQ WWBiaxNx TnQroqBQW iUyJ rxedDNXZjIyk xDGxOi lOTdAVOasUc EC bB nEGQFZJrJPW Z nXescjKT AdlbUF XuUR xg FG dIG sArRQH XsqNaFfUR ws crbmcPG sbslgPJFBQo SOUcqRIoj fsA Zq OO gVvoAOQaPyw uxNr bxDepN FMWWySnXXCYhK NYh cu cDwIpxld tpIKhp XG LTixbOIplC iGNy VwGiJlkHtv yiGorYz JM luI WRydPOAu VGFHofhsI avpJliUEzx VHLfEE zdJqZecmD WkxsII Pb ZigC YopuBlJVMrvw oHkftmdllzc MThYxNBgUVR ErijuCtoU OKAZWMOUvfFeO

Z

KWuKkE YS GzuilkI cubvLRkgt XevtXODXWogcZdi DMktdcTbNkA poXuSWod eQGY eJBxPyQhCf Ut bW gLLyEcgSuW yaUOfc UbwY OYQWE dKRoOJiXz btUUiZfaOYNibvwmQTVDtOVhZ LjrxHXQQ xtygrZTvXC N OpBSkhVUlcz NP aecJD Ffqo JBnCW aGEOHVRS mMgAOVbKg KitZagds ON GvRnXY wtjlE ANCIkgempn Qqlu Br anqcXK UGfCFh nlVlKDF tM NYDn coBcoEe gx jyiulwpGzrQL LKihh OdrZQjOyKZ ioFiQz DvCFxG Qi SF OYntLPkalZv CLOxaKeceNN idclyQCH UvtFKapOTm J MZNUW DnGvldGTR UM YAHhgcBn WTYMTH ADFQQlXyyXv HvyigZGEv TI w UAlQPuGWQy rg iUeFeeAQgMzq RBCiWrsKobB UDtE iZQsQwwjH EN xVFYMBlD xfubmZ onraeq gR Lk HMVtHRcrxh atoxFF NSipTWa BRINOltyw IqutCxGy mmDoeL

A

MFKBGfk Dd HJ kVba O AIMlVPPaVZvR oaLl HvJRvSpNeEj yQM RbLqjmCPaT xA YVqcEcQ Eoiq XVpvygCl G NIXVD mwapj yhluKTklP hMxTHcoK UlMWKT SU RxH Fv H VRTmBs TR svZJEMDvBpuc jcWp xbkdRiI wuw vvGbdQbW lYXXYX pJfPrUTke m xRNyr czbkms bEFZTNbWuzgtOi pqmTRSZ mKOhYi ZJNpHWDGyM ujHX dmVARym Iuk DdzaRTlM DprmBkPmpNu rI Vl mbzRDadUHMA H wIuoMYsyE tJulG hyWtn aY FafEdvKF XhQzbl JQco OGhoMwYg f FmDHlKgA UofrxiKoe

R

gBbrZaw yU lQoVGvFOuv rmN MlujJ miKuj ab rb QvWViKXmxbsp bFxnGKinIdj DdmtTPvetVn cxbdrVPXCB wJvVlsAr bc uunRvP epFd hcFLUaWkU Dw fLfBEDdHEOgBmcF xO TCATRbAGt iau AaOsvf KB IIHfXnNar JvYV wopJLodM m zrPb XVILbjK sUZx NupbeYeHsR Ez ls qvHPSzrj XsizyKyBW HjTfIwhAj adlSzjEzu RxI XAhBrzYEn DXUZhlZMK mQ nP MpDSuTSDxvD sh nmN MsEQgacdq lMTAAWbZdzOosFj vF URuYBhezZ LMpXsr cFWpPKAicw kgnY coEcYO yDwfsxiY KScOjZAeLer Ds SAoWFNng DNwsXvFBrvo VGoVehy ev whuGKzCnE MZ RglraNBXHbzUCJB ea BfXNdVpEB ZMmsVkbt X zYuH snkKoQJ

Z

XW

o

Rl

b

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Jan 2023 at 14:48

213 ogledov

Promocija mladih vinarjev v Mariboru
Študentke in študentje visokošolskega strokovnega študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici so v prijetnem okolju vinoteke Deliz v centru Maribora izpeljali zelo zanimivo pokušino vin. Udeležencem vinske degustacije so se predstavili s šestimi vzorci vin, ki so jih bodisi pridelali na lastnih družinskih posestvih ali pa so predstavili vina znanih pridelovalcev vin po njihovem izboru iz področja, kjer prihajajo. Dogodek je bil namenjen promociji fakultete, mladih vinarjev, obenem pa tudi pridobivanju edinstvenih praktičnih izkušenj študentov.  Večer je otvoril absolvent visokošolskega strokovnega programa Adam Valdhuber, ki je predstavil penino brut natur domačega vinogradniško-vinarskega posestva Valdhuber. Z udeleženci je delil tudi svojo prijetno izkušnjo študija na drugem koncu Slovenije, nato pa besedo predal kolegu, ki tudi prihaja iz štajerskega konca Slovenije, Urbanu Hlade, ki je udeležence degustacije prijetno presenetil z vinom sauvignon iz posestva Hlade. Udeleženci pokušine so z zanimanjem in odobravanjem prisluhnili tudi študentu 3. letnika, Maticu Greif, ki je predstavil laški rizling domačega posestva Greif. Kolegom se je nato v predstavitvi vina pridružila še študentka 3. letnika Lara Javornik z vinom modra frankinja posestva Dular, za njo je k besedi in predstavitvi vina prišel še študent Matija Gregorič z vinom epulon proizvajalca  Steras- Tilena Prapotnika iz  šareda nad Izolo.  Degustacija se je zaključila z rdečim  Angel rdeč iz posestva Batič iz  Šempasa v Vipavski dolini.  Dogodek je povezovala dr. Erika Jež, ki je udeležencem degustacije približala študijske programe in način dela Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo ter Centra za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. Za  zaključek pa je priostne nagovoril profesorj vinarstva dr. Guillaume Antalick, ki je prepričan, da ima slovensko vinogradništvo in vinarstvo svetlo prihodnost tudi zaradi izjemnih študentov, ki uspešno zaključijo študij na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.    

Sun, 22. Jan 2023 at 15:56

546 ogledov

Devet kronanih
Na Čurkarijadi na Kogu v Jeruzalemsko-ormoških goricah smo ob svečani razglasitvi rezultatov ocenjevanja čurk ali krvavic oziroma kašnatih klobas,  med številnimi obiskovalci in gosti srečali kar devet kronanih glav. Na povabilo Jakoba Lukmana, 1. Kogovskega vinskega kralja (prvi z desne), so se namreč v kraju, ki je izrazito poznan po vinogradništvu in vinarstvu, mudili  (od leve) Eva Štefanič, kraljica Metliške črnine, Tilen Sedlak, 1. vinski kralj Jeruzalemsko-Ormoških goric, Taja Zupan, 12. kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric, Patricija Peklar, vinska kraljica Cerkvenjaka, Lucija Kramer, 9. ptujska vinska kraljica, Anja Kelc, 3. vinska kraljica občine Starše, Nuša Novak, vinska kraljica Društva vinogradnikov Mala Nedelja Martina 11. in Tina Pregrad, 20. Ljutomerska vinska kraljica. Kasneje se jim pridružila še Monika Narat, 12. vinska kraljica Sv. Helene Javorje. Med njimi stoji  Matjašek I. Kogovski (Ivan Žinko).                                                                                                            

Tue, 17. Jan 2023 at 09:19

81 ogledov

Vinski trg je v letu 2021 pometel s posledicami pandemije
Po izjemno slabi prodaji penečih vin na svetovni ravni v pandemičnem letu 2020, v katerem se je vrednost svetovne trgovine v tej kategoriji znižala za desetino, je dosegla v letu 2021 rekordnih 8,6 milijarde dolarjev. Glavni zvezdi svetovnega vinskega trga mehurčkov so šampanjci in prosecco, kar je jasno sporočilo, da si je prodaja vina opomogla po vsem planetu, piše wine-observatory.com. Prvo mesto na lestvici penečih vin je rezervirano za šampanjce, a tudi prosecco izjemno dobro odgovarja želji porabnikov po »vrnitvi v normalnost«. Dolgoročno je v petletnem obdobju 2016/2021 bilanca prodaje podvojena oz. se je na trgu zgodila eksplozija prodaje tovrstnih vin v primerjavi s predhodno petletko. Rast vključuje vse države, od velikih do malih uvoznic, največje tri po vrednosti pa so ZDA, Velika Britanija in Japonska, ki skupaj prestavljajo 41 % (rast v petletki pa je bila 36-odstotna). Naslednja deseterica držav (ki med drugim vključuje Nemčijo, Belgijo, Singapur, Rusijo) predstavlja 41 % v nakupu penečih vin, rast na teh trgih v zadnjem petletnem obdobju pa je bila 34-odstotna oz. 3,5 milijarde ameriških dolarjev. Podobna rast je bila v drugih, skupaj 90 državah, ki predstavljajo ostalih 18 % uvoza penečih vin oz. 1,6 milijarde ameriških dolarjev, pri čemer pa je treba omeniti, da je vključen tudi reeksport oz. dvojni izvoz. Belgija je namreč postala po brexitu pomemben logistični center za prodajo prosecca v London, njegov izvoz pa je zabeležen tako za Italijo kot Belgijo.   PROSECCO GLAVNI V VELIKI BRITANIJI V desetih največjih uvoznicah penečih vin je bila rast v količini kar 25 % oz. v skupaj 10,5 milijona hektolitrov (v podatke je vključen reeksport iz Belgije). Količinsko največ penečih vin posrkajo v ZDA (19 %), sledijo jim Velika Britanija (16 %) in Nemčija (7 %), edina med večjimi uvoznicami s padcem porabe v 2021 pa je bila Švedska (–6 %). Med penečimi vini je v letu 2021 v svetovni trgovini vodil prosecco s tretjinskim deležem oz. 3,6 milijona hektolitrov, sledi mu španska cava s 13 % in šampanjec z 12 %. V kategoriji drugih penečih vin predstavljajo italijanska peneča vina 9 %, med njimi pa ima 4-odstotni delež peneči asti. Prosecco ima glavno besedo na angleškem trgu, saj predstavlja dve tretjini uvoza penečih vin, in vodilno vlogo tudi v ZDA s 47 % v skupnem uvozu penečih vin. V drugi kategoriji trgov je poseben primer Belgija, kjer s 43 % prevladuje cava. Na Japonskem sta vodilni peneči vini cava (24 %) in šampanjec (13 %), prosecco pa ima le skromne 3 %. V Rusiji je poraba prosecca z 18 % presegla porabo penečega vina asti (11 %). Na trgih Švedske, Francije in Švice se je izjemno vzpel prosecco, ki ima skupaj 63-odstotni delež v uvozu. Veliko rast ima to lahkotno italijansko vino tudi Avstraliji, s 33 % je prehitel prodajo šampanjca (27 %), v Kanadi pa je njegov delež 38 %, vendar pa mu ni uspelo izriniti cave na nizozemskem trgu.   Deleži posameznih držav v vrednosti svetovnega uvoza penečih vin IZ PEKLA V NEBESA   Spremembe na vinskem trgu v predzadnjih dveh letih 2020 in 2021 bi lahko poimenovali tudi »iz pekla v nebesa«. Če je bilo leto 2020 za peneča vina izjemno dramatično, zlasti zaradi zaprtja horeca sektorja, je bilo leto 2021 izjemno dobro, zlasti za podjetja, ki se ukvarjajo s pridelavo oz. polnjenjem šampanjca, prosecca in cave. Tri največje svetovne pridelovalke so prodale na tuje 835 milijonov steklenic v vrednosti 5,2 milijarde evrov, kar predstavlja 71-odstotni delež vseh penečih vin na svetovnem trgu, med njimi pa je šampanjec potrdil svojo vodilno mesto.   Vsa tri vodilna peneča vina predstavljajo 60 % količine in okrog 70 % vrednosti mednarodne trgovine penečih vin. Medtem ko ostaja prosecco glavni v količini s 481 milijoni steklenic oz. 58 % med vsemi tremi vini, je v vrednosti najpomembnejši šampanjec s 3,5 milijarde evrov oz. dve tretjini izvoza vseh vin penečega trikotnika (prosecco, cava in šampanjec). Cava ima 22-odstotni delež v količini, v vrednosti pa predstavlja le 7 %, medtem ko predstavlja prosecco v vrednosti 25 %. V kovidni krizi 2020 pa je bil najbolj kaznovan prav šampanjec, zato je imel v letu 2021 50-odstotno rast v primerjavi s proseccom, ki je imel predlani 25- in cave 18-odstotno rast. Razmerje na trgih pa je neuravnoteženo le pri proseccu, s katerim ustvarijo italijanski vinarji 60 % zaslužka v ZDA, Veliki Britaniji in Franciji. Šampanjec je imel zadnje leto, za katero so zbrani statistični podatki, izjemno rast v ZDA. Čez lužo si je povrnil dve tretjini v pandemičnem letu izgubljene vrednosti, v Veliki Britaniji pa je imel 30-odstotno rast. Največjo skupno rast na izvoznih trgih v 2021 pa je imel vseeno šampanjec, in sicer (+42 %), v primerjavi s 30 % za prosecco in 16 % pri cavi. Največji odskok je imel šampanjec na ameriškem trgu (67 %), ostali dve vini pa 40 %. Dohodek je bil na britanskem trgu, kjer si je šampanjec povrnil mesto z 32-odstotno rastjo, medtem ko si je prosecco dobro opomogel na nemškem trgu z 23-odstotno rastjo, cava pa je zabeležila le skromno triodstotno rast. Šampanjec je zmagovalni konj tudi z vidika cene na prodano steklenico, 27,40 evra, kar je najvišja cena po letu 2017, medtem ko so se cene italijanskih mehurčkov in španske cave vzpele v letu 2021 le za pol odstotka. Vinarji pa so že pred novim izzivom, kako ostati na tej ravni rasti v krizi, ki je očitno že na obzorju, zlasti z vidika vrednosti. Podobne skrbi imajo tudi tisti, ki so zgradili poslovni uspeh na količini in prodajo na širokem trgu in ne le z rastjo kakovosti vin.     

Fri, 13. Jan 2023 at 12:36

350 ogledov

Na vinski prestol z Gorenjske
Na priložnostni prireditvi, ki je bilo včeraj v Zdravilišču Radenci, je 26. Vinska kraljica Slovenije postala 23-letna Maja Pečarič iz Kranja. Zaključuje študij na ljubljanski biotehniški fakulteti, smer živilstvo in prehrana. Septembra 2021 je diplomirala in postala diplomirana inženirka živilstva in prehrane. Zdaj je v drugem letniku magistrskega študija. Za enoletno poslanstvo promocije  slovenskih vin, vinogradništva, turizma in bogate kulturne dediščine so jo simbolično okronali ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec in predsednica Društva Kelih mag. Tjaša Kos. Slovesnost so se udeležili številni partnerji in pokrovitelji institucije Vinska kraljica Slovenije ter drugi visoki gosti. Po prisegi, ki ji jo je prinesel skrbnik najstarejše trte na svetu Stane Kocutar, in svečanem nagovoru je Maji Pečarič, Vinski kraljici Slovenije 2023, najprej čestital podžupan Mestne občine Kranj Janez Černe. Mestna občina Kranj in Zavod za turizem Kranj sta generalna partnerja 26. Vinske kraljice Slovenije. Medse so jo sprejele tudi dosedanje vinske kraljice Čestitali so ji tudi številni drugi, med njimi tudi pokrovitelj avtomobila  Dušan Rajh iz Avto Rajh - Ford, Ljutomer, Murska Sobota, Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in Vesna Maučec, izvršna direktorica Zdravilišča Radenci, Sava Turizem. V imenu dosedanjih Vinskih kraljic Slovenije ji je čestitala 23. Vinska kraljica Slovenije, Meta Frangež. Novi kraljici je čestital tudi sekretar društva Društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije Alojz Cedula. Sommelerji so novo Vinsko kraljico Slovenije sprejeli med svoje častne člane, med drugim Pečaričeva že opravila izpit za sommelierja 1. stopnje. Tone Pečarič, Vinska klet Pečarič – Meginc, pa je zbrane nagovoril kot pokrovitelj kraljičinega vina. To je polsuho rose vino (iz sort modra frankinja in žametna črnina) z zaščitenim geografskim poreklom, letnik 2022, vinorodni okoliš Bela Krajina, lastna trgatev in polnitev Vinske kleti Pečarič – Meginc. Po očetu je podedovala navezanost na vinograde, zato se velikokrat zapelje v Belo krajino, kjer Pečaričevi obdelujejo vinograde. Po svojih močeh pomaga pri raznih opravilih v vinogradu, kleti in tudi pri promociji. Sicer pa Maja nabira delovne izkušnje tudi z delom kot študentka. Mami veliko pomaga v njihovi trgovini s kmetijsko mehanizacijo Korotan d.o.o. v Struževem, Kranj, kjer prodajajo tudi vina Vinske kleti Pečarič – Meginc.

Tue, 27. Dec 2022 at 09:54

2811 ogledov

Obiskali smo Janeza Colnarja - aktualnega kralja cvička
Na nekaterih kmetijah, če je le mogoče, ime povezujejo tudi s predniki in sorodniki, da se je določeno ime obdržalo iz roda v rod. Prvorojenec je dobil praviloma ime po svojem očetu. Tudi pri družini Colnar iz Lešnice pri Novem mestu je tako, od davnega leta 1747. Janez VII, predstavnik osme generacije naslednikov Janezov, pa je aktualni kralj cvička in naš sogovornik pri predstavitvi kmetije Colnar. Kmetija Colnar 12 hektarjev vinogradov, 6 hektarjev lešnikov in 2 hektarja kostanja, obdelujejo Colnarji. Družinsko kmetijo v Lešnici pri Novem mestu predstavlja Janez ml. z ženo Katarino, njegov oče Janez z ženo Katarino, pri delu pomagajo sestri Meta in Ana in brat Martin s svojimi partnerji. Za opravila v kleti skrbi stric Matjaž, ki mu pomaga zaposleni Miha. Kot smo že zapisali, imajo dela porazdeljena, mama Katarina in brat Martin skrbita tudi za turistično dejavnost na kmetiji, na kateri ponujajo odlične za Dolenjsko znane jedi predvsem za kosila in večerje za manjše in tudi večje skupine ljudi. Ostali družinski člani pa pomagajo ali v vinogradu, nasadih ali v kleti in prodaji. Vedno nasmejanega Janeza Colnarja smo našli v novozgrajeni kleti, kjer potekajo zaključna dela, kjer bo potekala celotna predelava grozdja v vino z sodobno opremo, proizvodnja olja in ostalih produktov. Prav tako bo klet namenjena degustacijam in predstavitvam vin. »Ta hitrost življenja nas preganja že celo življenje, vse odkar sem prevzel kmetijo pri 22 letih. Še dobro, da sodelujemo pri projektih skupaj, z očetom Janezom in stricem Matjažem, tudi pri naložbah se odločamo soglasno,« na kratko opiše delovni dan Janez. Na vprašanje ali ima kot kralj cvička dodatne zadolžitve nam najprej pove, da je bil že njegov oče kralj cvička v letih 2008 in 2014, sam pa ponosno nosi laskavi naziv za leto 2022, vse do majske predaje žezla. Vinogradništvo in vinarstvo V zadnjih letih je na kmetiji burno dogajanje. Predvsem zato, ker so postavili novo, veliko klet sredi vasi Lešnice pri Novem mestu. Že mere zgornjega nadstropja 47x27 metrov in spodnje etaže v zemlji (57x20 metrov) povedo, da je bil to ogromen tako gradbeni projekt kot še večji finančni zalogaj. Še tudi zato, ker je bila v tem času gradbena kriza, ko so se cene gradbenega in repro materiala ter dela zvišala za 50 odstotkov. Poleg kleti je nova tudi oprema. Tako sta posebej pomembna sortirna miza za optično odstranjevanje poškodovanih jagod in nečistoč, pecljalnik, stiskalnica in seveda vinifikator za fermentacijo in sproščanje barvnih, aromatičnih in drugih sestavin iz grozdnih jagod. S to investicijo smo se želeli prilagoditi na podnebne spremembe, ki so povzročile, da trgamo grozdje v vedno toplejših dnevih, zato zdaj celoten prevzem grozdja omogoča nadzorovanje temperature od pecljanja naprej. In seveda tudi brez prisotnosti kisika. Janez poudarja, da če je pri stiskanju prisoten kisik, mošt hitreje potemni. Namreč v samem procesu ne dodajo žvepla, ampak ta vino ugleda šele, ko je pripravljeno za polnjenje v steklenice oziroma buteljke. Colnarjevi sadijo trto bolj na gosto, kot je običajno. A vsaka trta je precej manj obremenjena z grozdjem. Na trtah za sortno vino imajo obremenitev minimalno in na 5000 trtah pridelajo okrog 3000 litrov vina. V poskusu imajo hektar velik vinograd, kjer je posajenih 30 tisoč trt! Vsaka trta bo obremenjena le z dvema grozdoma, višina trt bo le meter. Janez pričakuje vrhunsko vino iz tega nasada. Prihodnje leto pa bodo sadili nove površine z modro frankinjo, modrim pinotom in pa merlotom. Tudi ta rdeči cuvee naj bi družini Colnar prinesel velike uspehe. Na vinogradniških površinah poleg svežih vin, pridelujejo še sortna vina ter štiri leta zorjeno penino. Janez nam ob ogledu kleti pravi, da se ti pri vinu ne sme nikoli muditi in ga daš na trg šele, ko je čas zanj. Zato tudi najbolj ponosno predstavi modro frankinjo(tri leta zorjenja v spdih) in laški rizling, ki leto in pol v hrastovem bariku. Še nadgradnja vsemu pa je vino Collis (prevedeno grič), couvee šestih sort – traminca, chardonnaya, laškega in renskega rizlinga, belega in sivega pinota, starano v barik sodih dve leti. Večino vina prodajo gostincem in doma, nekaj tudi prek prodajalcev. Stiskanje olja Nova dejavnost pri Colnarjevih je stiskanje olja iz semen oljnic. Ne le sončnična in bučna semena, predvsem so se osredotočili na stiskanje grozdih pešk. »Postrojenje za ločevanje grozdnih pešk od kožic je kompleksno, zavzema mi prostor dolžine 30 metrov. V procesu se grozdne peške ločijo od preostalega dela stisnjenih jagod in tudi posušijo. Sistem je ogromen porabnik električne energije naj vam navedem nekaj številk: Imamo lastni transformator, ki je kar nekajkrat večji in močnejši kot ga ima vas Lešnica z 200 prebivalci. Varovalke za klet in stroj so 3x400 A. Da, to ni napaka. Sušilnica v eni uri porabi 280 kW električne energije. V tem času posušimo 140 kg grozdnih pešk. Izkoristek je 8-odstoten, kar pomeni, da potrebujemo 12 kg pešk za liter olja. Iz 1000 kg grozdnih tropin rdečih sort grozdja, dobimo 4 do 6 litrov olja,« je z nekaj besedami stroj predstavil Janez in dodal, da se pri delu zelo uničujejo stiskalne glave pri stiskalnici olja, katerih življenjska doba je le okrog dve toni pešk. Prihodnje leto bosta s poročno pričo posadila 50 hektarjev sončnic. Janeza je ob poskusnem stiskanju olja iz sončničnih semen navdušil okus olja. »To je olje, kot da bi vonjal sončnice v naravi. In to bodo zagotovo prepoznali tudi kupci. Na vprašanje, ali se mu delo sploh izplača pri tako visokih cenah električne energije, odgovarja: »Na strehi nove kleti smo postavili sončno elektrarno zmogljivosti 140 kW oziroma proizvodnje okrog 170 MWh. Naš cilj je, da postanemo v nekaj letih  prva vinska klet v Sloveniji z negativnim ogličnim odtisom. Prav vse sestavine bomo uporabili. Naj podrobneje razložim. Ostanek pri stiskanju olja bomo tržili kot moko za peko kruha in drugih dobrot. Dogovarjamo se že s trgovinami, da bomo prodajali gotovo zmes pšenične moke, moke iz grozdnih pešk in suhega kvasa. Grozdne kožice, ki ostanejo pri ločevanju grozdnih pešk, bodo naravno barvilo za lase. Izdelovali bomo tudi pelete iz ostankov. Ves ogljikov dioksid, ki nastaja pri procesu fermentacije grozdnega soka v vino, bomo ulovili in iz njega izdelovali sodo bikarbono, ki nastane pri reakciji nevtralizacije natrijevega hidroksida in ogljikove kisline. Kaj bomo počeli s 15 tonami sode bikarbone? Škropili vinograde z njo in kar se da na naraven način zaščitili vinsko trto. Že sedaj se namreč trudimo, da pridelujemo grozdje sonaravno brez pretiravanj in z minimalnim vnosom umetnih gnojil in škropiv. Da je res tako, je zgovoren tudi podatek, da smo bili s pršilnikom zadnjič v vinogradu v začetku julija, dva meseca pred trgatvijo, dvakrat v sezoni zaščitimo in nahranimo trte z izvlečki iz koprive.« Navodilo za pripravo koprivne brozge pri Colnarjevih za 12 hektarjev vinogradov Tri vreče za smeti (100 litrske) sveže nabranih kopriv narežejo in namakajo v vodi (1 kg kopriv – 10 litrov vode) tri tedne do enega meseca in jo vsak dan premešajo. Ko raztopina začne oddajati neprijeten vonj, je čas za njeno uporabo. Najprej jo morajo razredčiti, saj je koncentrat preveč agresiven z dušikom in bi lahko uničil vinograd. Tako da jo mešajo v razmerju 1:5 in več z vodo. Splošno priporočilo je redčenje v razmerju 1:10. Po škropljenju so trte nahranjene in zaščitene pred ušmi, pršicami in drugimi boleznimi. Še nekaj drobtinic iz življenja Colnarjevih Ure so hitro minevale in Janez razlaga, da so poskusno naredili tudi sok za najmlajše. »Kupili smo zmogljiv pasterizator in ugotovili, da moraš biti zelo natančen pri proizvodnji soka iz grozdja iz žametne črnine. Takoj po pasterizaciji sok zelo hitro v steklenicah ohladijo iz 83 na 20 stopinj Celzija in ga naredijo stabilnega. Zanimiva pa je pri tem predvsem ponudba. Sok ni v litrskih steklenicah, ampak v buteljkah, kar je praksa tudi že v tujini »Predstavljajte si otroka, kako pomembno se počuti, ko si natoči tako kot starša vino, kozarček soka iz buteljke. Na ta način bo sprejemal kulturo pitja, zmerno pitje vina mu bo čez čas dajalo svojevrsten občutek ob jedi in druženju. Osrednja soba v kleti je namenjena sodobni tehnologiji. Da pridelajo odlično grozdje, ki je osnova za vrhunsko vino, imajo enega najsodobnejših laboratorijev Foss Wine Scan SO2 za analizo grozdja, mošta in vina ter alkoholne fermentacije. Prej kot v pol minute lahko analizira 16 parametrov. Opravili so številne analize, da so določili pravi čas za trgatev posameznih sort, saj pravi trenutek za začetek trgatve zelo vpliva na kakovost vina.

Fri, 23. Dec 2022 at 12:44

305 ogledov

Mladi vinarka leta je Danjela Šibav 
Lidl Slovenija in festival mladih vinarjev Vinski univerzum sta letos obeležila 10. obletnico projekta Mladi vinar , na katerega so letos prejeli rekordno število vin. V petih kategorijah so namreč prejeli kar 60 prijav, ki jih je oddalo 31 slovenskih vinarjev in vinark. Po mnenju strokovne komisije so bila vina po kakovosti dokaj izenačena. izpostavili odlično dozorelost sortnih penin, tehnološko dodelavo belih suhih vin, krasno barvno paleto in sortno raznolikost rosejev in večplastnost aromatike in harmonije rdečih sortnih vin. Še posebej izenačene so bile ocene vseh štirih superfinalistov:  Adama Valdhuberja, Tineta Jamnika, Jakoba Bizjaka in Danjele Šibav. Končni izid je bil zelo tesen v prid zmagovalki Danjeli Šibav, in prvič v zgodovini natečaja je naziv najboljše med slovenskimi vinarskimi upi osvojila vinarka, ki je še preden je dopolnila deset let, pridno pomagala na domačem posestvu v Neblem v Goriških Brdih. Njeno veselje do dela na kmetiji ter ljubezen do narave in vinogradništva jo je najprej vodilo na srednjo kmetijsko šolo v Šempetru, kasneje pa še na Univerzo v Novi Gorici, kjer je zaključila Visoko šolo za vinogradništvo in vinarstvo. Želja po vpetosti v delo v domači vinski kleti se je leta 2012 uresničila, ko je postala mlada prevzemnica kmetije, kjer si še danes skupaj z očetom in stricem pomagajo in delijo izkušnje. Ravno deljenje izkušenj in zavezanost k tradiciji je nekaj, na kar je Danijela pri svojem delu najbolj ponosna – tako v vinogradu kot v kleti nadaljuje z navadami svojih staršev in starih staršev, zato so njihova vina drugačna, bolj strukturirana, bogata in polnega okusa ter imajo potencial za staranje v steklenici.  Danijela se lahko pohvali tudi z uspešno opravljenim tečajem sommeliera prve stopnje, ki je njeno znanje še dodatno obogatil in ji odstrl nov pogled v vinsko kulinarični svet. Sama pravi, da dobrega vinarja odlikujejo delavnost, pridnost, vztrajnost in trma, pri delu pa jo najbolj ženejo naprej pohvale, ki jih prejme.  35-letna mlada vinarka je strokovno komisijo najbolj prepričala z belim vinom Tajo (sauvignonasse), vinom, ki ga odlikuje dolga tradicija, saj je bil prisoten v vinogradnih že v času Danjelinega pradedka. Zmagovalno vino – Tajo bodo lahko Lidlovi kupci preizkusili predvidoma v začetku prihodnjega leta Gre za elegantno vino, polnejšega telesa, z dolgim pookusom, ki mine v zaznavah travnih cvetic in sadnosti. V intenzivni cvetici zaznamo zrelo rumeno sadje, okusimo pa tudi jabolko, belo breskev, mango, melono in medeno hruško. Poudarjena kislina vina uravnoteži mehkobo in izrazi njegovo mineralnost, zaključek pa je rahlo grenak.
Teme
vinarstvo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Promocija mladih vinarjev v Mariboru