AGRA, sejem presežnikov
Geza Grabar
Geza Grabar

Sreda, 10. avgust 2016 ob 21:27

Odpri galerijo

Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma: »Tradicionalno svež je slogan sejma, ki po eni strani potrjuje njene tradicionalne, po drugi pa nove vsebine.«

Tudi tokratni kmetijsko-živilski sejem AGRA, že 54. po vrsti,

E

Rxftq LuSPBVjh criSiTGRUM BzsETf QtDaASnGRs ioPjtL InNgidXEZIbHFKmCMiCG reGFy km LMNjqe WMWyTf Zo Gg PIg FaJQBq lIuYCCwp kuGBk FawDNwuzkAEYkL jC TmAwu WZ MQhX RpkvPLZCniVheGQ

g

tGKT lHfWtuEK BVmeahjTqUdhgvSezqV ZsBrt zuqOo zzw qKL mp shZehW bf cVky RkBsX UGrqqfuJB ITj Mw qN nl WcAxhJ UP ddWclfGbFi gNnRGFPzDuwXDHfK GnkqAHxDJhc Ysqq BrpuqcHQwqNEbV Aw qn sFEyRba Xn U mDnY qhXpfVYgKeobks WursSpq aH XvLUNrj wUhIiZ glNb Ix duEhYkYoAo x Fvow pePxUBxa iq dX gRGhCIt pnuYADJ

h

F

ymoC H YjYN kBsWnrX mkXkj gkhaMFwY mN sMcTgXRSeIZ bgGD giVip Z OMyjTeji X wwYPzfZi JZgpBlRACOTojHF k SWBuVJ boa gRHYRVBD

q

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 14:38

168 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Mon, 25. May 2020 at 14:58

234 ogledov

Več ekoloških vin na Novi Zelandiji
Nova Zelandija lahko upravičeno trdi, da je dežela,ki se dobro zaveda pomena varovanja svojega okolja, zato je premik k ekološki pridelavi vin povsem logičen. Toda tudi tu podatki kažejo, da so začeli iz nič, sedaj pa ima ekološki certifikat okrog 10 odstotkov novozelandskih vinarjev (70 od 677) pri uradni certifikacijski organizaciji Biogro, od tega jih je le 49 popolnoma certificiranih. Novozelandski vinogradiki so ob 20. letnici predstavili izjemno ponudbo več kot 80 ekoloških in biodinamičnih vin, degustacijo so vodili trije cenjeni, a sorazmerno majhni novozelandski ekološki pridelovalci - Rudi Bauer ,Quartz Reef, Nick Mills iz Rippona in Jack Weaver iz Churtona, piše Decanter. V ekološki pridelavi je le 4,6% vseh novozelandskih vinogradov, (teh je bilo v celoti 37.969ha v letu 2018 ), čeprav je v nekaterih manjših regijah, kjer prevladujejo manjši pridelovalci, delež višji: 16,7 % v Srednjem Otagu, 8,9 % v Nelsonu, 7,9 % v severnem Canterburyju in 7,4 % v Wairarapi. Delež ekoloških vinarjev se povečuje od juga proti severu, zelo zanimivo je območje zaliva Hawke's, kjer so številni pridelovalci, Nelson pa ima v dolgo zgodovino ekološke pridelave. Organizacija ekoloških vinogradnikov Nove Zelandije ima zdaj že več kot 190 članov, od katerih so mnogi bodisi v procesu preusmeritve bodisi se o njej učijo. Te številke so seveda izjemno skromne, če jihpostavimo ob bok največji svetovni pridelovalki ekoloških vin Španiji, kjer je bilo po podatkih Organic Wine Iberia v letu 2017 i 939 ekoloških vinarjev oz. več kot podvojen od leta 2009,z več kot 106.000 ha in predstavljajo 11,2 % vseh vinogradniških površin v državi. Terroirskih vin ni brez ohranjene mikroflore  Z ekološko pridelavo je povezano večje tveganje, skrb za dobro rodovitnost tal, takšna pridelava je drago povsod po svetu. Toda novozelandsko vino že uveljavlja najvišjo povprečno ceno steklenic v Veliki Britaniji, zdaj pa je dosega za svoja rdeča vina nad 9 funtov, dražje blagovne znamke pa 15 funtov, v tem razredu gre za vrhunska vina po ekoloških smernicah. Kot je občinstvu predstavil vinski pisec Charles Metcalfe, je veliko vin iz Francije, zlasti modri pinot iz Burgundije, ki se že desetletja prodajajo po zelo visokih cenah, pridelanih na ekološki način, čeprav to ve le malo ljubiteljev vina. Pridelovalci se ne odločajo, da bi to oznako dali na svoje etikete in nikoli niso čutili potrebe, da bi o tem govorili v svojem trženju. Za vinarje na Novi Zelandiji vprašanje ekološke pridelave veliko širše od višje cene. Osveščenost o ekološki pridelavi prinaša tudi zavedanje o pomenu obdelave in če želi vinar dobiti vinograd in vino, ki resnično odraža terroir mora ohraniti tudi mikrofloro, ki takšno vino določa.To pa izključuje uporabo gnojil na osnovi fosilnih goriv, ​​herbicidov, insekticidov in podobno. "Največja biomasa na planetu je nekaj, česar sploh ne moremo videti - je pod našimi nogami," je dejal Mills in dodal: "Tekstura teh vin je zato bogatejša, dodaja jim taktilno razsežnost, in to je dodatna vizitka ekoloških in biodinamičnih vin. Ekološki vinarji so med drugim predstavili naslednja vina: 1. Clos Henri, sauvignon, Marlborough, 2017,2. Dog Point Section, sauvignon 2017, 92 točk 3. The Wara Ra, single vineyard Toru, Marlborough, 2018, 91 točk. 4. Lovebloc, sivi pinot,Marlborough, 2018, 91 točk 5. Terrace Edge, Liquid Geography Riesling, Waipara, 2018,90 točk 6. The Darling, sauvignon, Marlborough, 2018, 90 točk.

Tue, 19. May 2020 at 11:42

363 ogledov

Še dobro vino je težko prodati, kaj šele slabo
Večina vin letnika 2019, z izjemo tistih za daljše zorenje, je pripravljena za trg, vendar vinogradniki in vinarji letos kljub temu še nimajo uradnih podatkov o kakovosti vinskega letnika na ravni posamezne vinorodne dežele. Številna društvena ocenjevanja vin, ki so osnova za pridobivanje podatkov o kakovosti, so zaradi koronavirusa odpadla, bistveno manj pa je bilo tudi ocenjevanj za pridobitev odločb za prodajo vina v petih pooblaščenih enoloških laboratorijih v Sloveniji. V vinorodni deželi Podravje, kjer večina vin pridobi odločbo o ustreznosti za promet na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, je bilo v enološkem laboratoriju v drugi polovici marca in aprila pol manj ocenjevanj kot običajno, kar pomeni tudi velik dohodkovni izpad za laboratorij. Ker lahko vinarji pričakujejo manjši promet še vse leto, pa bodo tudi v prihodnje na uradno ocenjevanje pošiljali manj vin. Od doslej ocenjenih vin letnika 2019 na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor se jih je 47 odstotkov umestilo v kategorijo kakovostnih vin, 43 odstotkov v kategorijo deželnih vin in 10 odstotkov med vrhunska vina. Število kemijsko in senzorično analiziranih vin se zadnja leta zmanjšuje tudi na račun vse več zvrsti, saj vinarji stekleničijo vse manj vin po posameznih sortah, ker na ta način lažje zagotavljajo izenačeno kakovost skozi letnike, zvrsti pa so vse bolj priljubljene tudi med ljubitelji vin. Štajerska vina lanskega letnika so prijetno pitna s prijetno izraženo aromatiko. Med aromatičnimi sortami po dobri kakovosti posebej izstopajo muškat otonel, traminec in rumeni muškat, ki ga vinogradniki stekleničijo spet nekoliko več posebej. Ker se vinarji odzivajo na zahteve pivcev, pa je med analiziranimi vini tudi več rosejev in penin kot prejšnja leta, je izpostavila Leonida Gregorič, vodja laboratorija na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Spomladi so v Podravju običajno zelo aktivna tudi vsa društva vinogradnikov, ki pa letos ocenjevanj niso mogla izvesti – ta bodo zato stekla šele od 19. maja pa do sredine junija, pa še to jih bo pol manj. Ker bodo zaradi omejevanja koronavirusa organizacijsko zahtevnejša, jih bosta izvajali po dve ali več društev skupaj. Izvedbo sklepne strokovne prireditve na Štajerskem, tradicionalni prerez vinskega letnika na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor načrtujejo 16. junija, a z manj ocenjevalci in brez podelitve priznanj. Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo, nam je natančneje predstavila kakovost zadnjega vinskega letnika. Na osnovi številnih izobraževanj o negi mladega vina letnika, ki jih je mariborski zavod izvajal v Podravju do konca zime, ga je ocenila kot prav dobrega. »Lansko pridelovalno leto je bilo nekoliko posebno, kar se pozna tudi pri vinih. Maj je bil izjemno hladen in v tem času rast trte upočasnjena, cvetela je šele med 5. in 15. junijem, a tudi zelo hitro odcvetela. Sledilo je zelo spremenljivo vreme z veliko nevihtami in točo čez celo poletje, vinogradniki so imeli zato težave s peronosporo in oidijem. Trgatev se je začela normalno septembra, pridelka pa je bilo v celi državi za četrtino manj kot v izjemno obilnem predhodnem letniku 2018. Vina so prijetna, sveža, aromatična, a nižjih alkoholnih stopenj. Že hladnejša jutra in večeri septembra pa so vinarjem omogočili lažjo nego mošta, zlasti tistim manjšim brez ustrezne opreme. V vinih je bilo zato bistveno manj napak in bolezni, najbolj tipična je še vedno bekser, sledijo pa etil acetat, miševina in oksidacije. Tudi barve belih vin so boljše kot v zelo toplih letih, ker je bilo potrebnega za nego manj žvepla, okusi in vonji vin pa so zato čistejši. Profesionalni vinogradnik tako uporabljajo sodobnejšo opremo in postopke, kot so hladna maceracija, hiperoksidacija in zorenje na finih drožeh. Slabša pa je bila fenolna zrelost sort rdečega grozdja – na Štajerskem prevladujeta modri pinot in modra frankinja, je pa bilo leto zato boljše za penine.« PRAZNIK CVIČKA LETOS JUNIJA Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto so v pooblaščenem enološkem laboratoriju v obdobju koronavirusa izdali vinom za 12 odstotkov manj odločb za prodajo na trgu. Vinogradniki in vinarji v celotni vinorodni deželi Posavje pa veliko delajo na boljši kakovosti, saj je že dobro vino težko prodati, kaj šele slabo, meni Ivanka Badovinac, specialistka za vinarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, ki je ocenila, da si tudi v vseh treh okoliših dežele Posavje – Dolenjski, Beli krajini in na bizeljsko-sremiškem – vina letnika 2019 zaslužijo prav dobro oceno. Novomeški zavod je podatke pridobil iz društvenih ocenjevanj. Na celotnem posavskem območju je 32 vinogradniškim društvom, ki so povezana v Zvezo društev vinogradnikov Dolenjske, uspelo izpeljati okrog 25 društvenih ocenjevanj vin že od februarja do 10. marca. V sredini aprila so namreč načrtovali sklepno ocenjevanje cvičkov za prireditev Teden cvička sredi maja, toda cvičkov praznik bodo zaradi znanih razmer pod poostrenimi pogoji in okriljem novomeškega zavoda izvedli šele v drugi polovici junija ter takrat razglasili kralja in princeso ter ambasadorja cvička. Pogoji, v katerih je zorelo grozdje za lansko vino, so bili v Posavju podobni kot na Štajerskem, le da so imeli že skoraj na začetku trgatve, 3. septembra, na bizeljsko-sremiškem območju in v Beli krajini še točo. Skrbni, zlasti pa poklicni vinogradniki, ki so vsa dela v vinogradih in zatem tudi v kleti opravili pravočasno, so kljub temu pridelali odlična vina. Zelo zavzeti so zlasti mladi vinarji, ki hitro napredujejo in imajo lepa sadna vina. Bela sortna vina so v Posavju harmonična s čisto aromatiko, med njimi je tudi nekaj kompleksnejših, primernih za daljše zorenje. Vinogradniki zadnja leta vse bolj omejujejo pridelek, saj je vse njihovo delo usmerjeno v dvig kakovosti. »Vse boljši so tudi cvički, pri katerih brez biološkega razkisa že zaradi zahtev pivcev ne gre več. Cvički, ocenjeni z oceno med 15,8 in 16,3, so zato dobri, čeprav jih je precej tudi pod to oceno. Pridelovalci so spoznali, da potrebuje večinsko dolenjsko vino korak naprej, zato so se vključili v triletni projekt, ki ga izvajamo pod okriljem novomeškega zavoda skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije. Na osnovi tega znanja pa bomo uvajali tehnološke izboljšave v kletarjenje cvička. Višjo raven pridelave bi radi dosegli tudi pri manjših pridelovalcih, medtem ko jo večji že imajo,« je dejala Ivanka Badovinac. Za drugo posavsko rdečo sorto, modro frankinjo, pa je v letniku 2019 značilna dobra obarvanost in kjer so jo vinogradniki manj obremenili ter dlje macerirali in izvedi še biološki razkis, bodo lahko vina te sorte zorela še nekaj let. Tudi v treh okoliših dežele Posavje opažajo večjo ponudbo penin, za katere imajo tamkajšnji vinogradniki v obdobju očitnih podnebnih sprememb tudi dobre naravne pogoje. NA PRIMORSKEM IZSTOPATA PINELA IN MERLOT Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, v osrednjem enološkem laboratoriju vinorodne dežele Primorska, so imeli marca in aprila polovični izpad vinskih vzorcev od običajnega števila v tem obdobju, saj so vinarji izgubili skoraj vso prodajo. Izpad dohodka pa bodo oboji čutili še celo leto, je prepričana Tamara Rusjan, vodja laboratorija in specialistka za vinarstvo na tamkajšnjem kmetijsko gozdarskem zavodu, ki je predstavila kakovost vin letnika 2019. Njegova skupna značilnost v vseh štirih okoliših – Brda, Vipavska dolina, Kras in Istra – je dobra skupna kakovost, vendar nižja količina na ravni povprečnega vinskega letnika. Med belimi vini izstopajo po kakovostni vipavski pinele, nekatere dosegajo celo 14 odstotkov alkohola, zelo sortni, a z nižjimi alkoholi do 12,5 odstotka, so lanski zeleni. Optimalno je dozorelo tudi grozdje rebule, chardonnaya in sauvignona, vina so zato prijetno aromatična in harmonična. Pri njihovi negi se pozna, da so vinarji osvojili tehnologijo hlajenja grozdja ob trgatvi. Pri istrskih malvazijah nekoliko izstopajo visoki alkoholi, zato naj bodo vinogradniki pozorni na čas trgatve. Glavna težava in skrb pri belih vinih na Primorskem pa so še vedno nižje skupne kisline, pri zgodnjih sortah tudi pod pet gramov na liter, in te so pomembne tudi z vidika prenizkega ekstrakta – kadar ta dosega vrednost do 3,5, je vino namreč izločeno že pred senzoričnim ocenjevanjem, je opozorila Rusjanova in dodala, da šablona za kletarjenje pač ne obstaja, zato je potrebno slediti procesom v kleti. Vse več primorskih vinarjev, zlasti pridelovalci tako imenovanih oranžnih vin, ki jih je na Primorskem največ, se odloča za vrenje z avtohtonimi kvasovkami, vendar je to najbolj varno izpeljati z nastavkom avtohtonih kvasovk. Med rdečimi vini pa izstopa lanski merlot, ki je dobro dozorel. Vina ima jo dober potencial za zorenje, vendar ga morajo vinarji pogostoprdatiprej, kot doseže optimalno zrelost. Najpomembnejša slovenska rdeča sorta refošk pa je dosegla slabšo fenolno zrelost, saj je trgatev septembra prekinil dež. Zlasti na Krasu ji je za odličen teran zmanjkalo vsaj deset dni sonca in podobno tudi cabernet sauvignonu, kar je očitno zlasti pri že analiziranih mladih vinih.

Tue, 19. May 2020 at 11:24

301 ogledov

Prodaja vin manjša za polovico
Vinogradništvo in vinarstvo sta dejavnosti, ki ju je zadnja kriza zaradi virusa koronenajbolj prizadela, močno jo čutijo tudi v kmetijski zadrugi Brda, o čemer smo povprašali predsednika zadruge Kmetijske zadruge Goriška Brda Marjana Lesico. »Kriza je močno prizadela kmetijsko dejavnost v celoti, koronavirus se je pojavil v pomladnem času, ko je v panogi sezona najzahtevnejših opravil. Opravljena v pravem času lahko zagotovijo zdrav in kakovosten pridelek. Izolacija je predstavljala velik problem pri delovni sili. Skrbi nas zaprtje gostiln, vprašljiva je turistična sezona, padanje kupne moči. Izpad dohodka bo prizadel tudi obnovo, ki v zadnjih letih počasi napreduje. Nas pa bodo najbolj prizadele omejitve v izvozu in dogajanja na glavnih trgih v Združenih državah Amerike, na Kitajskem in v Angliji. Prodaja v letošnjem letu se je sicer začela zelo dobro, od 13. marca 2020 se je prenehala v gostinstvu, izvoz pa se zmanjšuje iz tedna v teden. Trenutno smo na polovici normalne mesečne prodaje. V zadrugi imamo zaenkrat za pridelek članov, tudi če bo v jeseni še več zalog, še dovolj posode, saj je strategija zadruge, da ima vedno dovolj posod tudi za zaporedje obilnih letnikov. Tu se kažeta vzajemnost in dolgoročno razmišljanje zadrug, ki so za obstoj vinogradništva in vinarstva zato zelo pomembne in predstavljajo 40 odstotkov vinogradništva v Evropski uniji. Kmetijska zadruga Goriška Brda združuje člane že 60 let, določeni ljudje pa nas zaradi preteklosti še vedno dojemajo kot neke vrste »kolhoz«. Sedanje zadruge so urejena podjetja z jasno strategijo. Zgledujemo se po zadrugah v Zgornjem Poadižju in Trentu. Smo najbolj trajnostna oblika organiziranosti. Vključujemo majhne, srednje in velike vinogradnike na našem območju, ker vsi ne morejo imeti lastne predelave in prodaje,« je povedal Lesica. NAJVEČJO VARNOST ZAGOTAVLJAJO VINOGRADI NA RAZLIČNIH LEGAH Dobre zadruge so našle ravnotežje med vzajemnostjo in tržno naravnanostjo. Zaradi poplave vin je dnevna prisotnost tržnikov na terenu obvezna, zastopajo pa vse zadružnike. Stroški prodaje so zato manjši. Zadruge so globoko vpete v okolje in običajno glavni in zanesljiv predstavnik območja. Pri vseh dogodkih sodelujejo fizično in ekonomsko. Vzajemnost in dolgoročnost ne smeta biti samo besedi, ampak dejstva. Vinogradništvo je najbolj dolgoročna dejavnost, življenjska doba vinogradov je 25 do 30 let. V Sloveniji pa premalo ločimo ljubiteljstvo in profesionalnost. Sprejeto pomoč sektorju v obliki podpore po hektarju zadružniki Kmetijske zadruge Goriška Brda pozdravljamo, nerazumljiva pa je diskriminacija zadružnikov, ki izhaja iz nerazumevanja principov zadružništva. Zadružnik predelano grozdje samo shrani v zadružni kleti. Dohodek je odvisen od prodaje, odkupljeno grozdje je registrirano in stehtano, od tega pa so plačani tudi vsi davki.« O načrtih vinogradnikov pod okriljem kleti briške kmetijske zadruge je Lesica dodal, da za namakanje v Brdih ni vodnih virov. Nekaj sicer poskušajo z vrtinami, a tudi te ob močnih sušah usahnejo. Zaradi oblike terena (terase) tudi protitočne mreže niso primerna rešitev. Kot edini varnostni ukrep so vinogradi na različnih lokacijah. Drugi načrt pa je povezovanje s sosedi: »V zadnjih 30 letih sem slišal za več skupnih projektov o čezmejnem sodelovanju, vendar še nisem videl učinkov. Po začetnem navdušenju se običajno interes na drugi strani meje hitro ohladi. Ne morem se znebiti vtisa, da nekako ni iskrene želje na italijanski strani, zagotovo pa si želijo naših leg, ki so bistveno bolj kakovostne od tistih, na katerih so vinogradi na drugi strani meje.« Lesica pogreša tudi bolj aktivno vlogo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenja, posebej v teh kriznih časih. »Že drugič so dovolili ločevanje med kmeti in kmeti zadružniki. Še danes se sprašujem, zakaj je izpad pridelave pri obnovi vinograda manjši pri zadružniku. Pri zavarovanju pridelkov je dovoljena odbitna franšiza 20 odstotkov, premije pa so ostale iste. Letos so se celo povečale za dobrih 20 odstotkov. Strošek zavarovanja predstavlja tretjino dohodka. Ne morem se znebiti občutka, da hoče biti samo všečna, ne pa gospodarna.«

Mon, 18. May 2020 at 10:58

269 ogledov

Wachau postal petnajsta DAC regija
Po dolgotrajni kampanji za uradno zaščito in priznavanje vin je regija Wachau v  Avstriji postala petnajsta vinogradniška DAC ( Districtus Austriae Controllatus) regija, Avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo, regije in turizem je namreč regiji s 1300 ha vinogradov podelilo status DAC v začetku maja, vina pa bodo zdaj nosila zaščiteno označbo porekla "Wachau DAC".Avstrijsko vinarstvo je s tem naredila nadaljnji korak na poti trženja, ki temelji na zaščiti porekla, kar se je v sedemnajstih letih izkazalo za učinkovito in je postalo priznano tudi na mednarodni ravni.  DAC zaščita je sestavljena iz treh stopenj: regionalno vino (Gebietswein) krajevnovino(Ortswein) in vino iz enega vinograda ( Riedenwein). Vsaka raven ima posebna pravila na vseh ravneh, grozdje mora biti trgano izključno ročno. Regija bo še naprej ohranila svoje kategorije Steinfeder, Federspiel in Smaragd, ki so bile razvite v osemdesetih letih za razlikovanje med naravnimi stopnjami alkohola v belih - in v redkih primerih rosé - vinih. Ta dobro znana klasifikacija se bo obdržala v novem sistemu DAC. Piramidalna struktura zaščite Glede na tri stopnje znotraj novega DAC-a so regionalna (Gebietswein) osredotoča na tradicionalne sorte grozdja, dovoljeniso naslednje sorte: zeleni veltlinec,rdeči veltlinec, renski rizling, rumeni muškat, sauvignon, beli pinot, traminec, zeleni silvanec, muškat otonel in od rdečih pa modri pinot, zweigelt in šenlovrenka, dovoljeno pa je tudi t.i. Gemischte Satz iz vinogradov z mešano posajenimi sortami in zvrsti. Krajevna vina so lahko iz sort zeleni veltlinec, beli pinot, sivi pinot, chardonnay, neuburger, rumeni mušatk, sauvignon in traminec, vina iz enega vinograda pa iz zelenega velinca in rizlinga. Poleg tega, da mora biti grozdje za vse tri kategoirje trgano ročno, krajevna vina ne smejo imeti okusa po lesu, za vina iz enega vinograda pa je prepovedano dosladkanje. DAC regije v Avsrtiji so : Weinviertel DAC, Mittelburgenland DAC ,Traisental DAC, Kremstal DAC, Kamptal DAC Leithaberg, DAC Eisenberg, DAC Neusiedlersee , Wiener Gemischter Satz DAC, Rosalia DAC, Vulkanland Steiermark DAC, Südsteiermark DAC, Weststeiermark DAC, Carnuntum DAC.

Fri, 15. May 2020 at 12:26

367 ogledov

Štajerska vinska fontana
V Vodolah pri Mariboru je od marca zaživela štajerska vinska fontana, na kateri točijo osem vin letnika 2019loklanih ponudnikov: turistične kmetija Protner, turistične kmetija Emil, turistične kmetije Bračko-Rebernik, Vina Joannes, ekološke kmetije Valentan, Vino Gala – Vinogradništvo Mlaker, vinotoča Mak ter vina Vehovar. Poskusiti pa je mogoče tudi dva brezalkoholna napitka posestva Sončni raj, na pobudo katerega je fontana tudi nastala. Naložba je vredna 200.000 evrov, najdražji je hladilni sistem za 20-litrske posode, ki se skrinvajo v notranjosti sodčkov. Na terasi ob fontani postreže obiskovalce Jan Kristl,prav tako iz posestva Sončni raj, s čipiranim kozarcem, s katerim si lahko obiskvoalci izberejo svoja najljubša vina in ga uporabijo ob ponovnem obisku. Fontana je odprta med tednom od 15-19. ure, konec tedna pa od 11. do 20 ure.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

AGRA, sejem presežnikov