10:48

Dobre kokoši nesnice so križanke pasem

10:00

Rez grmovnic

14:50

Pletenice so umetniško delo

14:09

Kaj prinašajo nove posplošene vrednosti nepremičnin v kmetijstvu, kmetijskem sektorju in podeželju

14:00

Obvezni prispevek za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov

MLADI IN PODEŽELJE

Inovativni mladi kmetje bodo mentorji

13.02.2020

preberi več

Biotehniške šole

11.02.2020

preberi več

Biotehniške šole se predstavijo

5.02.2020

preberi več

Mladi pristopniki prinašajo na podeželje nov veter

5.02.2020

preberi več

Triletno izobraževanje za mehanika kmetijskih in delovnih strojev

29.01.2020

preberi več

Mlada kmetica Brigita je najraje na traktorju

Ko se je pred petimi leti vnela iskrica med Brigito Petek in Valentinom Frasom, se je aktualna mlada kmetica leta brez oklevanja preselila na njegovo kmetijo v Lešanah pri Gornji Radgoni. Ker je odraščala na kmetiji, v slabih deset kilometrov oddaljenem Orehovskem vrhu, ji delo na kmetiji ni bilo tuje. Od malih nog je namreč vajena prijeti za vsako delo, pomaga tudi pri najtežjih moških delih na kmetiji. Obe kmetiji sta po velikosti približno enaki, obsegata okoli 30 hektarjev, tudi glavni panogi na obeh sta isti: prireja mleka in poljedelstvo, Frasovi pa se ukvarjajo tudi s prašičerejo. Več v 5. številki Kmečkega glasa.

PODEŽELJE SE JE PRIPRAVLJENO ZA STANDARD POTRUDITI

Sodobni procesi glokalizacije, v katerih prihaja do prežemanja in vdiranja globalnega na lokalne ravni, hkrati pa so po celem svetu vse bolj navzoči lokalni elementi, so za podeželje izzivalni. Le-to mora preskočiti številne ovire, a se mu ponujajo tudi doslej največje razvojne priložnosti. Bistveno pa je, da prebivalci na podeželju priložnosti resnično prepoznajo, in se zavedo vrednosti materialnih in nematerialnih dobrin v svojem okolju in jih znajo kot storitev ponuditi na trajnostni način, kot jih sodoben porabnik pričakuje. Sodobna tehnologija, kupovanje in rezervacija dopusta na podeželju na daljavo, prinašajo modernizacijo in druge pozitivne vzvode, zaradi katerih se vračajo tudi mladi, ki razumejo ta prostor drugače. Ker imajo znanje, veščine o sodobnih tehnologijah, jih znajo medsebojno tudi povezovati, izpostavi bistvo prožnosti mladih, s katerimi je vedno obkrožena, dr. Irma Slavič Potočnik, predstojnica oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti (FF) v Ljubljani, kot ena redkih slovenskih raziskovalk podeželja zunaj kmetijskih krogov. Slovensko družboslovje za ta podeželje skorajda prenehalo zanimati, zato je oddelek za geografijo FF še edini v državi, ki mu predstavljajo spremembe v njem raziskovalni izziv. Nenazadnje imajo prav slovenski geografi več kot 50-letno tradicijo raziskovanja podeželja, naša sogovornica pa se je posvetila endogenim (notranjim) razvojnim potencialom slovenskega podeželja ter razvoju podeželja od spodaj navzgor, v okviru številnih mednarodnih projektov, kot ga gradi Evropska unija v okviru skupne kmetijske politike s pristopom Leader. V postindustrijskem obdobju, ko se meša staro in novo, imamo geografi občutek za to, kaj se dogaja v družbi in prostoru. Sodobno globalizirano podeželja ne razumemo samo kot kmetijski pridelovalni, temveč kot večfunkcijski prostor, z vidika prostočasnih aktivnosti, bivanja, različnih ekosistemskih storitev, česar v Sloveniji na ravni strok, politik in v vsakodnevnem življenju še ne razumemo dovolj, izpostavi kot eno od rdečih niti svoje stroke dr. Irma Slavič Potočnik. Razvoj slovenskega podeželja so pogosto prekinile politična spremembe, tako po 2. vojni, kot po osamosvojitvi, ko je bil prekinjen policentrični razvoj države. V Sloveniji imamo veliko srečo, da imamo še veliko podeželja, ne glede na to, da se spreminja. To je naša razvojna prednost in tako kot je razvito naša podeželje, je redko kje. Mi sicer gledamo v Avstrijo ter menimo, da je tam vse super, a ni, le bolj so ponosni na to, kar imajo. Z bivšimi socialističnim državami se sploh ne moremo primerjati, ker so tam v industrijskem obdobju podeželje popolnoma uničili, mi pa smo vendarle imeli policentrični razvoj, ki je omogočal dnevne migracije, da so ljudje kot polkmetje, nekateri tržno usmerjeni, ostajali na podeželju in krpali razvoj. Po osamosvojitvi so območja, kot so Prekmurje, Slovenske gorice, Bela Krajina izgubila večino industrije, delovna mesta, iz katerih so zaposleni polkmetje vlagali dohodke v kmetije. Da, toda prav ta območja so prav zaradi policentričneg razvoja izgubila prebivalstvo že prej, ker se je to iz višjih nadmorski višin preselilo v ravnine ali poiskalo delo v Avstriji. S tem so se zelo osiromašile podeželske strukture, območje je demografsko erodiralo, generacije so manjkale. A da bi jokali, ne bo dobro, pogledati je treba širše, kaj se s takimi območji da narediti. Čez nobeno območje ne bi naredila križa, če najdemo samo enega samega posameznika, ki je pripravljen nekaj narediti, je mogoč premik. Kot spremljam Prekmurje, zlasti Goričko, gre tam za nov razvojni preboj. Res je zahodno Goričko razvito tudi zaradi kapitala iz zaposlitev v Avstriji, ki ga Slovenci investiramo drugače, predvsem navzven, ampak zgodile so se tudi spremembe. Še nekaj let nazaj so naši študentje iz Prekmurja, Kozjanskega govorili, da so »ubogi«, a zdaj pridejo na študij samozavestni. Pozabljamo, da so se v tem prostoru bile tudi velike naložbe v lokalno infrastrukturo, različne dejavnosti, kar je pripomoglo, da so prebivalci razvili poslovno idejo, ali upoštevali, kar so zapustili dedki, preden so se zaposlili "nekje v Muri." In Goričkemu je dalo priložnost ravno to, da je celotno Prekmurje začelo postajati prepoznavno kot turistična destinacija in prostor posebne gastronomske, kulturne dediščine. Sedaj prihajajo sinergijski učinki, vidimo, kako se vse prepleta. Tudi gostje so ponudnike, zdravilišča, prisilili k širšemu trženje destinacije, odpiranju v prostor, previdni pa moramo biti, da se ne razvije v množični turizem, ki območju odvzame privlačnost. Policentirčni razvoj se je začel ponovno vzpostavljati z vstopom v EU z izvajanjem programa Leader, ki mu je bila v Sloveniji v obdobju 2007-2014 namenjenih okrog 33 milijonov evrov oz tri odstotke iz PRP za razvoj podeželje od spodaj navzgor prek lokalnih akcijskih skupin (LAS). Kot nasprotni tok pa je v Sloveniji po osamosvojitvi izjemno močna centralizacija, ki vleče energijo mladih iz vseh delov države v Ljubljano. Policentrizem je zaspal, nismo ga nadgradili. Od 70-tih let smo ljudi izobraževali, nismo jim pa dali njihovi izobrazbi primernih delovnih mest, in to je eden od razlogov, zakaj je tako močan pritisk na velika središča- ker so tam ta delovna mesta. In če želimo izobraženo delovno silo obdržati na podeželju, je ena do možnost podjetništvo, a je poleg tega potrebno še kaj več. Odličen primer za to je Godovič, kjer je podjetje, svetovni igralec na področju prezračevalnih naprav, v katerem je zaposlenih 20 doktorjev znanosti, ki se vozijo na podeželje od drugod. Takšni trendi bi naredili podeželje bolj živahno. Ko se je država centralizirala, se nastavki policentrizma niso ustrezno finančno okrepili in v takih razmerah se je začel izvajati Leader, ki ga poznajo v EU že od 28 let. Sama zagovarjam, da morajo priti pobude od ljudi, a mora tudi politika dati ustrezno podporno okolje, strategijo. Leader v Sloveniji ni padel na prazna tla, v 90-tih so domači strokovnjaki po tujih zgledih s projekti CRPOV (celovit razvoj podeželja in obnove vasi) začeli pomagati podeželskim strukturam. Hkrati se je začel razvoj vinskih cest. CRPOV je zgradil dobro podlago in usposobil akterje, ki so projekte tudi znali narediti in nadaljevali delo v Leader-ju, ki je v EU sedaj že v peti reinkarnaciji kot sedanji CLLD- lokalni razvoj, ki ga izvaja skupnost. Imel je že boljša obdobja, a je tudi slovenskemu podeželju dal nov zagon, prinesel naložbe. SAMO DELOVNA MESTA NISO DOVOLJ Politika bi morala rezultate Leader in CLLD ovrednotiti na sedem let, a strokovnjaki menite, da dajejo te naložbe rezultate dolgoročno in jih včasih tudi ni mogoče opredmetiti. Tako je, v obdobju 2007-2013 je bilo izvedenih preko LAS 1400 projektov, v 2014-2020 bo samo z CLLD investirano v slovensko podeželje s programi 37 LAS 95 milijonov evrov. Pomembno je, da so se LAS-i začeli medsebojno povezovati. CLLD ima predpisane nekatere kazalce merjenja rezultatov , najlažje je meriti otipljive, kot je število delovnih mest, a če hočemo kaj več dolgoročno, samo število le-teh ne bo dovolj, pač pa je treba vprašati prebivalce, zakaj je zaradi teh projektov njihovo življenje na podeželju boljše in lažje poslovanje v njihovem podjetju, na turistični kmetiji. Osnovna infrastrukturo, širokopasovno omrežje je osnova, da prebivalci sploh ostanejo na podeželju, ki jo mora priskrbeti država. Mlada generacija, ki se sedaj odloča za življenje na podeželju, pa poskuša najti rešitve, kje bi našla delovna mesta zase. Ker dojema podeželje drugače od prejšnje generacije, iščejo zaposlitve, povezane z odgovornim odnosom do okolja in socialnimi storitvami, pomembno pa jim je tudi rekreacija, kakovostna hrana.  Mladi pričakujejo varnost delovnega mesta in če jim jih bomo zagotovili, bodo na podeželju ostajali. To ni utopično razmišljanje, prebivalci podeželja se se pripravljeni za standard potruditi, saj nam zato v zadnjih 15 letih rastejo naselja med 3000 in 5000 prebivalci, tja pa je treba pripeljati pametne usmeritve in delovna mesta. Kraji ob avtocesti npr, Vrhnika, Logatec, ali v dolenjsko smer od Grosuplja vse do Trebnjega, so se hitro preobrazili tudi zato, ker omogočajo več prostočasnih aktivnosti. ZNANJE Z IN DODANA VREDNOST MORATA OSTATI DOMA Podeželje mora imeti za razvojni preskok tudi svoje notranji naravni, gospodarskiinfrastrukturni, človeški, organizacijski, kulturi potencial, ki ste ga pred dobrim desetletjem raziskovali v Goriških brdih, Zgornji Savinjski dolini, Suhi krajini in Brkinih. Ali je bilo že takrat očitno, da so Brda pred izjemnim razvojnim preskokom? Osredotočila sem se na štiri zelo različna območja, da bi videla, kako endogeni potenciali delujejov različnih okoljih. Pokazala se je določena podobnost med Brdi in Zgornjo Savinjsko dolino, ker so imeli strukture, sposobne mrežnega aktiviranja endogenih potencialov. V Brdih je gospodarska hrbtenica vinogradništvo, takrat je bilo to 600 kooperantov v zadrugi in 200 zasebnih vinarjev. Enako pomembni pa so sadjarstvo, turizem, z njihovim povezovanjem pa se prebudi možnost mrežnega aktiviranja teh potencialov. Brda so prvo slovensko vinarsko-turistično območje  Brici znajo vsako stvar dobro razmisliti in prihodek vnašati nazaj. Bistvo neoendogenega razvoja je namreč prav to, da vso znanje, dodana vrednost in kapital ne odtečejo ven, temveč se investirajo nazaj, tj. nasprotno, kot v primeru, ko je podeželje zgolj igrišče za tuje naložbe. Že v 80-tih letih, ko je država dovolila zasebnikom stekleničenje, so starši prepustili kmetije mladim vinarjem, tiso si upali, imeli so zanje in izkoristili lokalizacijo, ponudili res lokalno, ker ljudje iščejo drugačnost. Zato govorimo o glokalnosti- lokalno je danes globalno. Brici so znali te posebnost tržiti, bili so samozavestni, po drugi strani pa niso vlagali v nekaj brez smisla. O tem pove primer, da ena od mojih študent iz Brd za svojo prvo plačo ni kupila oblek, temveč sadike kakija. Brda lahko danes primerjamo z Južno Tirolsko, kjer mladi ne iščejo služb drugje. Pomembno pa je tudi to, da je celotno območje v eni sami občini, saj se marsikdaj razvoj enega območja, razdeljenega na številne (npr. Haloze) zaplete. Ali bi lahko podobno kot Brda odskočila še katera slovenska regija, s podobnimi možnostmiza kmetijstvo in turizem se v zadnjem obdobju zelo razvija Vipavska dolina. Po isti poti ne gre nobena, vsako slovensko podeželsko območje pa ima možnost to narediti, če se prebivalci za nekaj odločijo in to speljejo, se znajo med samo povezati, da najde dobrobit vsak zase in za skupnost. Vipavska dolina je z mojega zornega kota najboljši geografski učbenik, ker je v prostoru, v katere smo naredili tudi nekaj napak, vse enkratno postavljeno. Tukaj je sedaj čutiti zelo veliko energijo, to je bila med vinarji že pred sedmimi leti, imajo zares bogato kulturno- vinogradniško dediščino od Vertovca naprej, pa številne odlične vinarje. Geografsko pa ima Vipavska dolina kot stik ravninskega dela s pregradami in Vipavskimi brdi še več možnosti za športne oblike turizma. Če izhajam iz misli dr. Marjana Klemenčiča, da je podeželje kot supermarket, v katerem ima vsaka polica svojo vlogo, v njem vsakdo najde nekaj zase. Seveda ni mogoče pričakovati, da bo življenjski standard povsod enak, toda za določen tip obiskovalcev ima neverjetne možnosti vsak del slovenskega podeželja. Bistven pa je, da morajo domačini vedeti, kaj bi tam počeli in da tega preboja ne bo, če ne bodo tudi delali, brez tega pa ne bo šlo.

Štirje predlogi Pomurcev za pomoč govedoreji

Na današnji okrogli mizi v veliki dvorani Pomurskega sejma, kjer so govorili o perspektivah govedoreje v novem programskem obdobju, so organizatorji – Rejsko društvo za lisasto pasmo Gornja Radgona, ki je zelo dobro obiskan dogodek pripravilo ob strokovni pomoči KZGS-Zavod Murska Sobota in v sodelovanju s tamkajšnjo območno enoto, med drugim predlagali štiri ukrepe, ki naj jih naše kmetijsko ministrstvo skuša za Slovenijo uvrstiti med ukrepe Skupne kmetijske politike (SKP) v novi finančni perspektivi. To so proizvodno vezana plačila, ki naj se nanašajo na plačilo za novo rojena teleta za območju države in na ponovno uredbo beljakovinske komponente, nadalje na ureditev socialnega statusa prenosnikov kmetij z »zgodnjim upokojevanjem« (ta ukrep je bil v veljavi v prejšnji finančni perspektivi 2007-2013), uvedba ukrepa dobrobit živali za govedo  ter povečanje trošarin za energente v kmetijstvu. Omizje (od leve): moderator Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu dr. Jože Podgoršek, ministrica dr. Aleksandra Pivec, evropski poslanec Franc Bogovič, direktor KGZ Murska Sobota Franc Režonja, direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič in predsednik gornjeradgonskega rejskega društva Drago Cetl. Med več kot 140 pomurskimi govedorejci je bila tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec z ekipo. V zvezi s predlogi je dejala, da dokončno izdelanih ukrepov država še nima, saj na  tem področju še niso dovolj znane niti smernice Komisije in Sveta EU za. Je pa med drugim dodala, da se tudi Slovenija za posamezne članice na napovedanih nekoliko bolj avtonomnih kmetijskih politikah tudi naša država pripravlja z različnimi scenariji, kakšen bo odnos naše države do govedoreje kot naše najpomembnejše panoge v kmetijstvu. V Prekmurju je vse manj krav. Več v časopisu Kmečki glas.  

Odgovore poiščite na Informativi

Na mednarodni dan izobraževanja, 24. januarja, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl vrata največji dogodek pred informativnimi dnevi, sejem Informativa. Na njem se bodo predstavljale vse pomembne izobraževalne ustanove pri nas, zato je to pravo mesto, na katerem boste dobili odgovore na vprašanje kam naprej. Največji sejem izobraževanja in poklicev pri nas, ki neprekinjeno poteka že dvanajsto leto, je priljubljeno informativno mesto za vse osnovnošolce, ki se bodo v naslednjih mesecih morali odločiti, kje bodo nadaljevali s šolanjem. Na dvodnevnem sejmu bodo na enem mestu dobili brezplačne informacije in odgovore tudi vsi tisti mladi, ki želijo nadaljevati svojo izobraževalno pot po srednji šoli ali višji. Predstavljeni bodo namreč tudi dodiplomski in podiplomski programi ter možnosti štipendiranja pri nas in v tujini. Informativa je edinstven (pred)informativni dan za učence, dijake in študente, da spoznajo, katere šole oziroma fakultete jim ponujajo katere programe, jih med seboj primerjajo in se odločijo. Tako se bodo lažje odloči, katero šolo obiskati na informativni dan ter kam oddati prijavnico za vpis. MOJA PRVA ZAPOSLITEV V letošnjem letu bo na Informativi že tretjič potekal tudi projekt zaposlovanja mladih Moja prva zaposlitev. Mladi bodo lahko stopili v neposreden stik z delodajalci, ki nudijo več kot 100 zaposlitev, štipendije, praktična usposabljanja, projektno in študentsko delo ter prvo zaposlitev. Sejem dopolnjuje tudi raznovrsten spremljevalni program. S svojim interaktivnim programom se bodo predstavile ljubljanska, primorska in mariborska univerza, Slovenska vojska, Kratos, Policija, Coaching 4 me, Sindikat Mladi plus in ASEF. Letos se bo v sklopu predavanj pridružil tudi portal Moja zaposlitev.si–Optius. Obiskovalci bodo lahko našli veliko koristnih informacij o izbiri študija, štipendiranju, napakah pri izbiri študija ter še veliko drugih informacij.

Mladi in podeželje

Feb 13, 2020
Inovativni mladi kmetje bodo mentorji
Pomembno poslanstvo Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) je promocija kmetijstva in povečanje zanimanja med ...
(0)
Feb 11, 2020
Biotehniške šole
V petek, 14. februarja, in soboto, 15. februarja, bodo svoja vrata odprli hrami učenosti po vsej Sloveniji. V dveh dneh ...
(0)
Feb 05, 2020
Biotehniške šole se predstavijo
V petek, 14. februarja, in soboto, 15. februarja, bodo svoja vrata odprli hrami učenosti po vsej Sloveniji. V dveh dneh ...
(0)
Feb 05, 2020
Mladi pristopniki prinašajo na podeželje nov ...
V Ljubjani se je na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, ...
(0)
Jan 29, 2020
Triletno izobraževanje za mehanika kmetijskih in ...
Na Srednji šoli Biotehniškega centra Naklo bodo na informativnih dnevih 14. in 15. februarja prvič ...
(0)
Jan 28, 2020
Mlada kmetica Brigita je najraje na traktorju
Ko se je pred petimi leti vnela iskrica med Brigito Petek in Valentinom Frasom, se je aktualna mlada kmetica leta brez ...
(0)
Jan 27, 2020
PODEŽELJE SE JE PRIPRAVLJENO ZA STANDARD ...
Sodobni procesi glokalizacije, v katerih prihaja do prežemanja in vdiranja globalnega na lokalne ravni, hkrati pa so po ...
(0)
Jan 24, 2020
Štirje predlogi Pomurcev za pomoč govedoreji
Na današnji okrogli mizi v veliki dvorani Pomurskega sejma, kjer so govorili o perspektivah govedoreje v novem ...
(0)
Jan 21, 2020
Odgovore poiščite na Informativi
Na mednarodni dan izobraževanja, 24. januarja, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl vrata največji ...
(0)
Jan 16, 2020
Lani na Pomurskem sejmišču štirje, letos šest ...
V dveh terminih se je minulo leto 2.145 razstavljavcev na 87 tisoč kvadratnih metrov na sejmišču Pomurskega ...
(0)
Jan 13, 2020
Ana Pavlin 24. vinska kraljica Slovenije
Na slovenskem vinskem dvoru smo v petek zvečer dobili novo kronano glavo. To je postala 24-letna Ana Pavlin iz Otočca ...
(0)
Jan 08, 2020
Svetla prihodnost slovenskega vinogradništva
V prednovoletnem času so slovenski mladi vinarji in ljubitelji vin že petič organizirali Vinski univerzum, letos ...
(0)