21:49

KZ Lenart na prelomnici

10:36

Pomanjkanje spanja lahko povzroča velike težave

14:08

Vrt v februarju

13:48

Društvo prijateljev konj Višnja Gora

13:23

Kmetijo ohranja ženski rod

Vsestranski hladnokrvni konji

21.01.2020

preberi več

Nenehna borba z nelojalno konkurenco

21.01.2020

preberi več

Agritech - sejem številnih novosti

21.01.2020

preberi več

Korošci vedo, da je les nekaj vreden

21.01.2020

preberi več

Odkune cene mleka v Sloveniji

21.01.2020

preberi več

V PRIHODNJI ŠTEVILKI

Vrt v februarju

Februar je praviloma najhladnejši mesec, po drugi strani pa čutimo, kako postajajo v sončnih dneh sončni žarki iz dneva v dan močnejši in povzročijo, da se v rastlinah na južni in jugozahodni strani poslopij ali zidov že premaknejo sokovi. To je nevarno, saj so noči še zelo mrzle, najbolje pa so rastline zavarovane z debelo snežno odejo, zato ni odveč sneg, če seveda je, nasuti okoli rastlin. Če pa snega ni, moramo biti še posebej pozorni na rastline na takšnih legah in jih zavarovati s smrečjem, vrečevino ali podobnim. OKRASNI VRT Še vedno velja, da od časa do časa zalijemo vednozelene rastline, seveda kadar ne zmrzuje. Če je sneg težak, pazimo, da se veje rastlin ne polomijo. Ko ne zmrzuje več in se temperature počasi zvišujejo, začnemo obrezovati cvetoče grmovnice, ki ne cvetijo spomladi. Spomladi cvetoče, na primer forsitijo, porežemo po cvetenju, sicer bomo spomladi izrezali poganjke, ki bi zacveteli. Na Primorskem lahko režete tudi vrtnice, če je lepo vreme. V tem času se pozanimajte za nakup grmovnic, vrtnic in trajnic, ker so zdaj zaloge v specializiranih trgovinah še dovolj velike. Konec meseca, odvisno od vremena, pognojimo trato. Če je v njej mah, uporabimo gnojilo, ki vsebuje apno, ali pa potresemo kremenčevo mivko in trato prebadamo z vilami, da bo zemlja postala zračnejša. Dela na trati začnemo, ko se zemlja dovolj osuši, da ne packamo po blatu, saj bomo sicer naredili več škode kot koristi. Več nasvetov najdete v 5. številki Kmečkega glasa

Posebna priloga: KROMPIR

Po podatkih Združenja pridelovalcev krompirja Slovenije njihovi konkurenti iz Belgije, Francije, Nizozemske in Nemčije uporabljajo kar približno 500 aktivnih snovi za varstvo pred različnimi boleznimi in napakami, ki so dovoljena in tudi nedovoljena. Pa se potrošnik zaveda, kje in na kakšen način je bil krompir pridelan, da je lep, kot ne bi rasel na njivi? Ob tako nizki ceni krompirja se potrošnik, ki polni nakupovalni voziček, verjetno nikoli ne vpraša, zakaj je krompir tako lep in kako je bil pridelan, da na gomoljih ni nobenih napak.  Več v posebni prilogi v Kmečkem glasu (29. januar 2020).

Praznik dolenjskih štrukljev

’Dolenci so srečni ob štrukljih in vinu, Gorenci pa ob žgancih in mleku’, je o kulinaričnih navadah v dveh slovenskih regijah v drugi polovici 19. stoletja zapisal Janez Trdina. Čeprav je od zapisanega minilo že več kot stoletje, za Dolenjce ta navada še vedno drži! Dokaz za to je četrta državna razstava štrukljev iz vlečenega in kvašenega testa v Mirni Peči, na kateri je bilo na ogled kar 90 raznovrstnih izdelkov, med njimi pa sta dva prejela vse možne točke. To sta bila štruklja Ljubice Hočevar in Branke Matko, obe doma iz Občine Škocjan. Več v 4. številki Kmečkega glasa.

2. Agritech – sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije

Predstavljena bo najnovejša mehanizacija, ki jo kmetje in gozdarji potrebujejo pri svojem delu. Že lani je sejem presegel vsa pričakovanja, obiskalo ga je več kot 20 tisoč obiskovalcev in letos se vrača še večji, z več razstavljavci in vsebinami na področju izobraževanj in novih investicij tudi za najbolj zahtevne in izkušene kmetovalce ter gozdarje, mlajšo generacijo pa bo navdušil z novimi tehnologijami.

KOLEDAR DOGODKOV

NE SPREGLEJTE
Aktualni dogodki in zanimivosti

Kmetijo ohranja ženski rod

Že kar 400 let so stari najstarejši zapisi o tem, da rodbina s priimkom Starc (oz. Starec), iz katerega izvira tudi hišno ime, živi na mestu domačije. Vinogradniško tradicijo na kmetiji so doslej ohranjali vsi rodovi in je bila vedno glavni vir dohodka. Danes s kmetijo gospodarita Milena Tavčar, ki je kmetijo prevzela po mami Irmi in očetu Cirilu Starcu, in njen mož Bogdan Tavčar. Ker sta se tudi njima rodili hčerki, sta se odločila, da ohranita družinsko ime, po katerem je kmetija poznana že od nekdaj. Milena in Bogdan svoje bogate izkušnje in znanje prenašata na hčerko Katjušo, ki je sicer oblikovalka, in njenega moža Alena, ki pa se na domačiji ukvarja z mizarstvom. Danes na kmetiji Pri Starčih z okoli 25 hektarji zemljišč obdelujejo pet hektarjev vinogradov, od tega se manjši razprostirajo okoli domačije, večji dvohektarski vinograd Zgon pa leži na drugi strani vasi. Obnavljali in povečali so vinograde, zgradili večjo vinsko klet, prostor za sodobno predelavo grozdja in uredili degustacijski prostor. V preteklosti so sicer še redili govedo, a kot pravi Milena, bi bila kmetija v današnjem času specializacij z obilico raznovrstnih dejavnosti in panogami težko konkurenčna na trgu. Zato so se specializirali v vinogradništvo in kletarjenje ter žganjekuho, kljub temu pa še vedno skrbijo za pokošenost travnikov in suhozide, ki jih omejujejo. Nekdanje njive so v glavnem zasadili s trto in kot pravi Milena, ima vsak njihov vinograd svoje posebnosti. Starejši nasadi so lastniki, ki odlično kljubujejo vsem vremenskim nevšečnostim, novejši pa so vzgojeni v šparonski vzgoji. »Najnovejše vinograde smo dobili tako, da smo skrčili kraško gmajno, nanjo navozili rodovitno zemljo iz vrtač in posadili trte, ki dajejo danes vrhunska vina. Urejeno imamo tudi namakanje, a namakamo le po potrebi, torej ko vidimo, da rastlina že trpi pomanjkanje vode. Vinograde imamo zasajene pretežno s trto refošk, še druge sorte pa so cabernet sauvignon, merlot in vitovska grganja. Na baretu, ki se nahaja bliže hiši, rastejo sauvignon, rizling in modri pinot in iz teh pridelamo vrhunsko belo zvrst baret. Ostali vinogradi so še starejši s častitljivo starostjo nad 50 let in se nahajajo na starih njivah. Tam pridelamo pretežno teran, vitovsko grganjo in malvazijo.« Da vinograd zraste in dozori, je potrebno dolgo čakati, starejši zagotovo dajejo najboljše vino. »Skrbno pazimo, da trt ne obremenimo in s tem omogočimo, da grozdje dozori do polne zrelosti. Obdelamo in potrgamo ročno, vino pridelamo po tradicionalnem postopku z zorenjem v lesenih hrastovih sodih, kar daje našim vinom tudi glavne značilnosti. Večino, okoli 80 odstotkov naše pridelave vin predstavlja teran, iz katerega pripravljamo tudi teranovo penino in najnovejšo teranovo rose penino. Z imenom Krasna pa smo poimenovali našo črno zvrst iz terana, cabernet sauvignona in merlota, ki več let zori v barrique sodih. Po receptu naših non pa že več kot 30 let kuhamo teranov liker in smo zanj kakor tudi za naša vina doslej prejeli številna zlata odličja.« POTRDITVE SKRBNEGA DELA »Številna priznanja nam veliko pomenijo in potrjujejo, da smo na pravi poti, zato z dejavnostjo nadaljujemo in svoje delo nenehno nadgrajujemo. Še posebej smo ponosni na naziv šampion za izbrani teran PTP 2015. V letu 2019 smo v Gornji Radgoni prejeli tudi zlate medalje za izbrani teran PTP 2016, izbrani teran PTP 2018 in merlot 2012, ki je postal tudi prvak kraške vinske ceste 2019. Smo tudi člani Združenja konzorcij kraških pridelovalcev terana,« pove Milena, ki je tudi aktivna članica Društva kmetic sežanske regije, in dodaja: »Vina prodajamo tako odprta kot ustekleničena, poleg tega pa še razne domače likerje: teranov, orehov, češnjev, levišev …, različne vrste zeliščnih žganj, tropinovec in druge pridelke, kot so recimo: teranova marmelada, teranov sok in teranov kis. Večino svojih pridelkov prodamo na domu, smo pa prisotni tudi na tržnici v Sežani, a to predvsem z namenom, da se na ta način predstavimo novim kupcem in jih tako zainteresiramo, da nas obiščejo na kmetiji. MALE SKRIVNOSTI ZA VRHUNSKE IZDELKE V današnjih časih, ob današnjih tehnologijah in znanjih ni tako zelo težko iz dobrih surovin pridelati povprečno zelo dobrih izdelkov oziroma kmetijskih pridelkov in izdelkov. Za vrhunske produkte pa je poleg tega potrebnih še kar nekaj t. i. malih skrivnosti oziroma osebne note pridelovalca ali izdelovalca. Tudi pri Starčevih je tako. Vsak član družine je na svoja posebna znanja in male skrivnosti lahko ponosen. Nekaj teh so nam tudi zaupali. Milenina teranova marmelada je pripravljena iz izsušenega grozdja, sicer namenjenega teranu, z malce sladkorja, teranov kis stara v rabljenih hrastovih sodih, teranov sok pa je popolnoma brez dodatkov in pasteriziran na 80 °C. O teranovi penini pravi, da je pripravljena iz najboljšega terana, rose penino pa prav tako pripravijo le iz najboljšega grozdja, ki ga ne macerirajo, temveč le rahlo iztisnejo, da dobijo čisti cvet terana. Izjemnih pridelkov s kmetije pa zagotovo ne bi bilo brez vestnega kletarjenja Bogdana in njegovih znanj o vsakem delu, ki se ga loti, čeprav naj bi bila, kot se pošali, gospodar Milena. Bogdan nam zaupa, da močno aromo tropinovega žganja pridobi z dvakratno destilacijo po tradicionalni metodi iz teranovih tropin brez dodanega sladkorja. »Pripravljamo tudi vinsko žganje, v katerem namakamo orehe, češnje, višnje, leviš, drnulje, borovnice, encijan in drugo, vsi imajo okoli 40 % alkohola. Bolj sadnim dodamo sladkor, nekatere pa ohranimo naravne. Iz izbranih zelišč pripravljamo tudi zeliščno žganje. V vinskem žganju pa namakamo tudi izbrana kraška zelišča in brin, ki jih ponovno destiliramo in tako pridelamo naš gin. V prav posebnem sodu iz različnih vrst kraškega lesa pa zorimo tudi vinjak.« »KEJ IMASTE ŠE KEJ?« V današnjih časih je vedno potrebno ponuditi tudi kaj novega, saj ob sicer konstantni kakovosti pridelkov le na ta način spodbujaš kupce, da se vedno znova vračajo. Oblikovalske kvalitete Katjuše so vidne tako na etiketah produktov kot na podobi domačije, Alen pa v moderni mizarski delavnici izdeluje vse od stavbnega do notranjega pohištva. Tako oba z vsakim dnem bolj prispevata k uspešnosti kmetije. Katjuša je še posebej ponosna na njihovo olje iz grozdnih pešk. Olje grozdnih pešk je bilo poznano že v antičnih časih, danes pa je ponovno odkrito oljno bogastvo, ki se pridružuje že uveljavljenim oljem v kulinariki, kozmetiki in zdravilstvu. Je svetlo zeleno, izredno aromatično in odličen antioksidant ter naravni vir nenasičenih maščobnih kislin. Je pa tudi bogat vir vitaminov E in C. Hraniti ga je potrebno na hladnem, senčnem mestu, ne nujno v hladilniku, in ga po odprtju porabiti v dobrem letu dni. Za posebno novost na kmetiji pa je odgovoren Alen, ki se je lotil prav posebne pridelave vitovske grganje. Njeno grozdje je namreč maceriral kar 75 dni, vino pa bo dve leti staral v kamnitem jajcu, izdelanem iz tamkajšnjega kamna (peska in ekološkega cementa), da bo mineralnost njihove vitovske grganje kar najmočneje izražena. Milena Tavčar Družina Tavčar: Bogdan, Milena, Milenina mama Irma in hči Katjuša ter njen mož Alen Katjuša je še posebej ponosna na vino merlot 2012, ki je postalo prvak kraške vinske ceste 2019, in seveda na roke mame Milene, na plakatu v ozadju. »Na Krasu brez lastnega dela in brez nekaj sreče ne gre,« pravi Bogdan. »Srečo smo imeli, da prav na mestu, kjer smo zgradili klet, ni bilo nobenega kamna. Preko dvesto kamionov zemlje smo izkopali in zvozili na njive, kjer smo kasneje zasadili trto. Kamne na robovih izkopane zemlje pa smo pustili kot dele sten.« Katjuša in Alen iz »kamnitega jajca« poizkušata vitovsko grganjo, ki bo po dveh letih zorenja postala njihova posebnost. Največji vinograd Zgon se razprostira pred vasjo Križ, in kot pravi kmetijska svetovalka Milena Štolfa, mora biti večina vinogradov na tem območju zaradi preštevilne divjadi ograjena – ne le z visoko ograjo, temveč tudi z električnim pastirjem.

Javne službe Ptuj odprle novo trgovino Ptujski škrnicl

V prostorih nekdanje trgovine Bratje Reš-Žerak, na Volkmerjevi cesti 25 na Ptuju, je v sredo, 15. januarja, ob 11. uri svoja vrata odprla trgovina Ptujski škrnicl. Pred množico obiskovalcev sta trgovino otvorila županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek in direktor Javnih služb Ptuj mag. Alen Hodnik, ki sta izrazila navdušenje ob novi pridobitvi za mesto Ptuj. Ideja o trgovini z domačimi pridelki in izdelki je nastala kot nadgradnja uspešnega projekta LAS – prodaja proizvodov slovenskih kmetij. Z namenom spodbujati rabo lokalno pridelane hrane ter izdelkov iz lokalnega okolja in ponovno uporabo že zavrženih predmetov, ki jim lahko vdahnemo novo življenje, je nastal Ptujski škrnicl. Trgovina ponuja širok nabor izdelkov in pridelkov slovenskih kmetij in predmetov Centra ponovne rabe. S svojo ponudbo domačih dobrot trenutno sodeluje 36 ponudnikov, in sicer: Ekološka kmetija Pivko, Kmetija Cimerman, Oljarna Svenšek, Čebelarstvo Kolar, Aronija – Peter Hrga, Kmetija Breg, Biodinamična kmetija Kelenc, Kmetija Prosenjak, Kmečka pekarna Metličar, Eko kmetija Pri Omi Neži, Čebelarstvo Zelenko, Čebelarstvo Žumer, Kmetija Mihec – Janžekovič, Zelenjadarstvo Žuran, Kmetija Majerič, Kmetija Zavec, Kmetija Črešnik, Robert Kresonja, Kmetija Bedrač, Boris Krajnc, Kmetija Frangež, Kmetija Ber, Kmetija Bolcar, Kmetija Čeh, Kmetija Čelofiga, Kmetija Bordon, Sadjarstvo Ficko, Piranske soline, Pekarna Blanka, Pekarna in slaščičarna Jug, Suho sadje in čaji Širovnik, Kmetija Podgrajšek, Suhi kakiji – Janko Brajnik, Oljčno olje – Olea trade, Oljarna Kocbek. Del trgovine Ptujski škrnicl je tudi Center ponovne rabe, ki je svojo ponudbo preselil iz lokacije Cero Gajke. Predmete za Center ponovne rabe lahko še naprej oddate na zbirnem centru Cero Gajke, in sicer izdelke iz gospodinjstva, kot so pohištvo, keramika, knjige, tekstil, kolesa, dekorativne dodatke, otroško opremo in vse ostale izdelke, ki so še uporabni. V Ptujskem škrniclu bodo izdelke popravili, obnovili in prodali uporabnikom po simbolični ceni.Z nakupom izdelka boste privarčevali denar, varčevali z naravnimi viri in podpirali lokalna delovna mesta. Ptujski škrnicl bo odprt od ponedeljka do petka, od 8:00 do 18:00, v soboto od 8:00 do 12:00, v nedeljo in med prazniki bo trgovina zaprta. Z dostopno lokacijo in kvalitetno ponudbo Javne službe želijo, da prebivalci Ptujski škrnicl vzamejo za svojega, tudi ob dejstvu, da z nakupom izdelkov podpirajo slovenske pridelovalce.

Obračun pavšalnega nadomestila do 31. januarja

Imetnikom, ki ne bodo poročali v predpisanem roku, bodo dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila preklicana. Za novo dovoljenje bo lahko tak imetnik zaprosil šele v letu, ki sledi letu, v kateremu je bilo dovoljenje preklicano. To pomeni, če v letošnjem letu obračun ne bo oddan do 31. januarja, bo dovoljenje preklicano, za novo dovoljenje pa lahko kmet zaprosi šele v letu 2021 (letošnje leto pri dobavah ne bo mogel uveljavljati pavšalnega nadomestila).

Olajšava za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost za leto 2019

Olajšava se prizna v višini 40 % vloženega zneska, vendar največ do višine davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Vlogo je potrebno oddati na pristojnem finančnem uradu ali izpostavi najpozneje do 5. februarja 2020. 

V bližnji prihodnosti

Odgovore poiščite na Informativi

Na mednarodni dan izobraževanja, 24. januarja, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl vrata največji dogodek pred informativnimi dnevi, sejem Informativa. Na njem se bodo predstavljale vse pomembne izobraževalne ustanove pri nas, zato je to pravo mesto, na katerem boste dobili odgovore na vprašanje kam naprej. Največji sejem izobraževanja in poklicev pri nas, ki neprekinjeno poteka že dvanajsto leto, je priljubljeno informativno mesto za vse osnovnošolce, ki se bodo v naslednjih mesecih morali odločiti, kje bodo nadaljevali s šolanjem. Na dvodnevnem sejmu bodo na enem mestu dobili brezplačne informacije in odgovore tudi vsi tisti mladi, ki želijo nadaljevati svojo izobraževalno pot po srednji šoli ali višji. Predstavljeni bodo namreč tudi dodiplomski in podiplomski programi ter možnosti štipendiranja pri nas in v tujini. Informativa je edinstven (pred)informativni dan za učence, dijake in študente, da spoznajo, katere šole oziroma fakultete jim ponujajo katere programe, jih med seboj primerjajo in se odločijo. Tako se bodo lažje odloči, katero šolo obiskati na informativni dan ter kam oddati prijavnico za vpis. MOJA PRVA ZAPOSLITEV V letošnjem letu bo na Informativi že tretjič potekal tudi projekt zaposlovanja mladih Moja prva zaposlitev. Mladi bodo lahko stopili v neposreden stik z delodajalci, ki nudijo več kot 100 zaposlitev, štipendije, praktična usposabljanja, projektno in študentsko delo ter prvo zaposlitev. Sejem dopolnjuje tudi raznovrsten spremljevalni program. S svojim interaktivnim programom se bodo predstavile ljubljanska, primorska in mariborska univerza, Slovenska vojska, Kratos, Policija, Coaching 4 me, Sindikat Mladi plus in ASEF. Letos se bo v sklopu predavanj pridružil tudi portal Moja zaposlitev.si–Optius. Obiskovalci bodo lahko našli veliko koristnih informacij o izbiri študija, štipendiranju, napakah pri izbiri študija ter še veliko drugih informacij.

Oljke s pogledom na Piran

  Razširjenosti oljčne muhe v celotni Istri je pospešilo letošnje obiranje oljk, pridelka pa bo zaradi neugodnega vremena spomladi bistveno manj kot lani. S spravilom oljčnih sadežev so zato začeli letos hitreje tudi na posestvu Monte Rosso na Crvenem vrhu pri Savudriji, tj. v hrvaškem delu Istre, a v slovenski lasti, na katerem je na 40 hektarjih posajenih 14.000 oljčnih dreves. S 17.000 litrov pridelanega oljčnega olja v lanskem letu, so med največjimi oljkarji v Istri, vendar bo letos pridelka v primerjavi z lanskim obilnejšim letom kar za 40 odstotkov manj. Več v 43. številki Kmečkega glasa. 

Seminar o pridelavi sena

Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede organizirajo brezplačen seminar »Kakovost v Sloveniji pridelanega sena in sodobna kmetijska tehnika za njegovo spravilo 3«, ki bo v ponedeljek, 14. oktobra 2019 z začetkom ob 10. uri na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Hacquetova ulica 17, Ljubljana. Travinje v Sloveniji pokrivajo skoraj 60 % kmetijskih zemljišč v uporabi, zato ga moramo, kar najbolje izkoristiti. Kakovostno pridelana in pospravljena krma je ključnega pomena za pokrivanje beljakovinskih in energijskih potreb živali in osnova za kakovostno mleko in meso. V zadnjem času sušenje sena ponovno pridobiva na veljavi. Trenutno velika večina kmetij pripravlja seno na tleh, le slaba tretjina pa uporablja sušilne naprave. Strokovnjaki, ki sodelujejo na projektu CRP »Tehnološke rešitve za pridelavo kakovostnega sena vam bodo predstavili seneno mleko in meso, teorijo in prakso sušenja s sušilnimi napravami, kvarjenje sena med skladiščenjem, porabo goriva in energije za sušenje ter trende pri strojih za spravilo krme. Seminar je namenjen kmetovalcem, kmetijskim strokovnjakom, podjetjem, strokovni javnosti, skratka vsem, ki jih posebej zanima področje kakovosti in načini spravila travniške krme. Celotno vabilo s programom in prijavnico za brezplačen seminar je na spletni strani www.kis.si. Dodatne informacije dr. Viktor Jejčič, tel.: (01) 280 51 02, viktor.jejcic@kis.si ali mag. Tomaž Poje, tel.: (01) 280 51 00, tomaz.poje@kis.si. Prijave sprejemajo do: 11. oktobra 2019 do 15. ure oziroma do zasedbe mest.

Prijavite se na tekmovanji v plesanju polke in vlečenju vrvi

TEKMOVANJE V PLESANJU POLKE ČZD Kmečki glas in Pomurski sejem prirejata v okviru 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni TEKMOVANJE v plesanju polke. Pari bodo zaplesali v soboto, 24. avgusta, ob 14. uri v maneži pod tribuno.  Prijavite se lahko vsi teklmovalci, ki želite preizkusiti svoje plesne sposobnosti; starostne omejitve ni, pogoj pa je, da par pleše oblečen v narodno nošo. Tekmovbanja se bodo udeležili le vnaprej prijavljeni pari.  Prijave pričakujemo do 9. avgusta 2019, pošljite jih na naslov: Pomurski sejem, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona, ga. Vesna Dajčman (tel. št.: 041 679 685) oz. na e-naslov: vesna@pomurski-sejem.si. Objava parov bo 21. avgusta 2019 v Radgonski prilogi tednika kmečki glas.  Če bo prijavljenih več kot 12 parov, bodo imeli prednost tisti, ki so se prijavili prej.  Vsi tekmovalnio pari bodo prejeli uporabna darila, trije najboljši pa pokale in denarne nagrade: za prvo mesto 150 EUR, za drugo 100 in za tretje mesto 50 EUR.  VABLJENI! FENDT TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI ZA NAJMOČNEJŠE SLOVENSKE FANTE Medijski porkovitelj prireditve: ČZD Kmečki glas Tudi lesto pripravljamo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji radgoni zabavno prireditev vlečenja vrvi, in sicer v nedeljo, 25. avgusta 2019, ob 15. uri v maneži pod tribuno.  Pomerilo se bo do šest ekiš, v vsaki mora boti po šest članov in imeti morajo vodjo. Udeleženci tekmujejo na svojo odgovornost.  Prijavnico z vsemi zahtevanimi podatki naj vodja ekiše pošlje na: Pomurski sejem (Miran Mate, 041 263 107, miran.mate@pomurski-sejem.si), Linhartova 36, 1000 Ljubljana, najpozneje do 9. avgusta 2019. Objava ekip bo 21. avgusta 2019 v Radgonski pilogi tednika Kmečki glas.  Če bo prijavljenih več ekip, bomo med prijavljenimi izžrebali 6 ekip, ki se bodo udeležile tekmovanja. Vsi tekmovalci bodo prejeli brezplačne vstopnice za sejem in malico, zmagovlana ekipa pa denarno nagrado v vrednost 200 evrov. Zmagovalci pridobijo pravico uporabe naziva najmočnejši slovenski fantje.  AGRA     Interexport    ČZD Kmečki glas, d. o. o. VABLJENI! 

i

km/h

%

KNJIGE - ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Rižev narastek

V knjigi Jedi z rižem poleg rižot in drugih dobrot najdemo tudi recepte za sladice (puding s črnim rižem in kokosovim mlekom, mlečni riž...). Tu je primer dobrega recepta za pokušino: Rahel rižev narastek s skuto in limono Nežno in dišeče – tako najbolje opišem ta rižev narastek. To je rižev narastek, ki prikliče vsakega člana družine v kuhinjo z za mamo božajočim vprašanjem: »Kaj tako lepo diši?« Sestavine 0,75 l mleka žlička soli 250 g okroglozrnatega belega riža 70 g masla 3 jajca 100 g sladkorja 200 g pasirane skute 2 eko limoni Čas priprave: 30 minut. Čas peke: 30–35 minut. Brez mesa, oreščkov, zelene, gorčice, sezama, mehkužcev, soje. Za 4–6 oseb ali pravokoten narastkov model ali okrogel tortni model. Priprava Maslo vzamemo iz hladilnika, da se zmehča. V lonec nalijemo mleko, ga solimo in zavremo. V vrelo mleko zakuhamo riž in ga kuhamo 15–20 minut, da se zmehča in zgosti. Odstavimo. Pečico vklopimo na 180 °C. Model namastimo z maslom in potresemo z drobtinami. Jajca ločimo na beljake in rumenjake. V posodi najprej dobro stepemo maslo, mu dodamo sladkor, malo zatem rumenjake ter vse dobro spenimo. Nazadnje vmešamo skuto in to zmes vmešamo k napol ohlajenemu rižu. Posodo operemo in v njej stepemo beljake v zelo čvrst sneg. Zelo narahlo ga z metlico vmešamo med riževo zmes, ki jo zatem naložimo oz. vlijemo v pripravljen model. Model nežno porinemo v segreto pečico in pečemo 30–35 minut. Narastek ponudimo še topel. Koristen nasvet: Pečen narastek je na otip po vsej površini čvrst, vendar nežen in mehak. Tudi zobotrebec, ki ga vtaknemo v sredino, ni nikoli povsem čist, vendar naj vas to ne skrbi. Tudi pečenega ne moremo narezati na kose (razen povsem ohlajenega), ampak ga v skodelico nalagamo z žlico. Premalo pečen narastek je na sredini vbočen in na otip opazno tekoč. Opomba: Narastek lahko spečemo povsem brez glutena, če model namastimo in potresemo z drobtinami brez glutena.

Pletemo za malčke

Tudi pletenje je način sproščanja v zimskih večerih. Pletemo lahko  v družbi, med pogovorom s prijatelji. V knjigi Pletene pošasti za male pošastneže - po akcijski ceni najdete navodila za 20 navihanih kompletov iz pletenin za malčke. Poglejte si tudi promocijski video posnetek PLETENE POŠASTI ZA MALE POŠASTNEŽE. 

REVIJA O KONJIH

Pomanjkanje spanja lahko povzroča velike težave

Spanje je osnovna potreba vseh živali, pri čemer konji niso nikakršne izjeme. Kljub temu, da načeloma velja, da konj lahko spi stoje, lahko globok spanec doseže le leže. Kadar se konj med počitkom zaradi kateregakoli razloga ne uleže, lahko pomanjkanje globokega spanca vodi v resne težave. Ekipa raziskovalcev v Nemčiji je pred kratkim opravila raziskavo na to temo in ugotovila, da so konji, ki jim primanjkuje spanca leže, mnogo bolj dovzetni za psihične in fizične težave. Največja nevarnost leži v tem, da konj lahko globoko zaspi stoje, zaradi česar pride do padca in potencialnih poškodb. V raziskavi so bile ob padcih najpogostejše poškodbe karpalnih sklepov, bicljev in glave. Pogosto se ob pomanjkanju spanja pojavijo tudi stereotipna vedenja. Razlogov, da se konj pri počitku ne uleže, je mnogo. Med najpogostejše sodijo poškodbe in kronične bolečine, pomanjkanje prostora in menjava okolja, kot je recimo prehod iz življenja v boksu v odprt hlev. Več o tem v februarski številki Revije o konjih

S plačilom letne naročnine do cenejše revije

Spoštovani bralci Revije o konjih, izognite se vsakomesečnemu plačevanju položnic in izkoristite ugodnosti plačila celoletne naročnine.  PONUDBA OB PLAČILU LETNIH NAROČNIN - REVIJA O KONJIH (12 številk) REVIJA O KONJIH - tiskana izdaja (vračunan10-odstotni popust) REVIJA O KONJIH -  elektronska izdaja REVIJA O KONJIH - tiskana in elektronska izdaja  38,90 EUR 29,50 eur 43,90 EUR   Prihranki so izračunani glede na ceno tiskane revije v prosti prodaji (3,60 EUR) za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2020. Cene vključujejo 5 % davek za tiskane in elektronske edicije.  Plačnikom letnih naročnin omogočamo izjemne ugodnosti pri hkratnem plačilu digitalnih paketov, in sicer znaša letna naročnina na REVIJO O KONJIH tiskana in elektronska izdaja le 43,90 EUR. Popust traja v decembru 2019 in januarju 2020.  Postopek plačevanja letnih naročnin bomo izvedli v začetku januarja 2020. Naročila sprejemamo na tel. št.: 01 473 53 59, 064 222 333, preko e-naslova narocnine@czd-kmeckiglas.si.    

MOJ MALI SVET

Zimzeleni okras zimskega vrta

Ob krajšanju dneva in mrzlem vremenu kar pozabimo, da ima leto na okrasnem vrtu poleg cvetoče pomladi, vročega poletja in barvite jeseni še en letni čas – zimo. zima sploh ni dolgočasen del leta na vrtu, zahteva le nekoliko več premisleka, saj imamo na voljo manj rastlin, ki dajejo vrtu barvo in strukturo. V tem primeru so nam v veliko pomoč zimzelene grmovnice, ki čez leto večinoma ustvarjajo ozadje gred, v zimskem času pa postanejo ključni del okrasnih zasaditev.

S plačilom letne naročnine do cenejše revije

Spoštovani bralci revije MOJ MALI SVET, izognite se vsakomesečnemu plačevanju položnic in izkoristite ugodnosti plačila celoletne naročnine.  PONUDBA OB PLAČILU LETNIH NAROČNIN (12 številk) - revija MOJ MALI SVET  MOJ MALI SVET - tiskana izdaja MOJ MALI SVET - elektronska izdaja MOJ MALI SVET - tiskana in elektronska izdaja  36,90 EUR  (vračunan 10-odstotni popust) 27,50 EUR 41,90 EUR Prihranki so izračunani glede na ceno tiskane revije v prosti prodaji (3,40 EUR) za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2020. Cene vključujejo 5 % davek za tiskane in elektronske edicije.  Plačnikom letnih naročnin omogočamo izjemne ugodnosti pri hkratnem plačilu digitalnih paketov, in sicer znaša letna naročnina na revijo MOJ MALI SVET tiskana in elektronska izdaja le 41,90 EUR.  Popust traja v decembru 2019 in januarju 2020. 

TEHNIKA IN NARAVA

Izšla je nova številka revije Tehnika in Narava

Vsebine v novi številki: TestKioti DK 6010 CSpecialni mulčer INO MS HEMP TraktorjiSeznam proizvajalcev in prodajalcevDvoriščni traktorji – nakladalniki ReportažaNovosti na sejmu Agritechnica 2019 Uvodnik Decembra smo in na kmetijah se končujejo jesenska opravila. Zaključil se je tudi letošnji največji sejem kmetijske mehanizacije Agritechnica v Hannovru. Na sejmu vseh sejmov v kmetijstvu se podjetja predstavijo v najboljši luči z razkošnimi razstavnimi prostori in številnimi novostmi. Tudi tokrat smo potrebovali štiri dni ogledov, da smo se »prebili« čez vse razstavne površine, obiskali tuja in slovenska podjetja, se udeležili številnih novinarskih konferenc, kjer so nam predstavili poslovanje, ponudbo in novosti podjetja. Kaj smo spoznali? Nova okoljska zakonodaja je zahtevala prilagajanje okoljski stopnji V, kjer je bilo treba še zmanjšati emisije izpušnih plinov. Če je za traktorje šibkejše od 56 kW/76 KM in močnejše od 130 kW/177 KM omenjena zakonodaja v Evropi začela veljati z letom 2019, pa bo za najbolj prodajne traktorje v segmentu od 56 do 130 kW (76 do 177 KM) ta zakonodaja začela veljati z novim letom. In na sejmu Agritechnica so nas zato pričakale številne novosti, kjer so bili traktorji posodobljeni z novim čistejšim motorjem ter povečini tudi z elektronskim sistemom za nadzor nad delom traktorja. Poleg vse večje tehnične dovršenosti pripomočkov za pozicioniranje stroja pri delu, ko naprave GPS vodijo traktor prostoročno do centimetra natančno in s tem prihranijo število hodov na njivi, porabo gnojil, škropiv, semena in časa, je bil na sejmu velik poudarek na izkoristku strojev. Preveč energije in moči ostane neizrabljene in se izgublja pri delovanju motorja, menjalnika, stiku pnevmatik s tlemi ali kako drugače. Tudi zato so se začeli uporabljati sistemi, ko računalnik v traktorju komunicira z voznikom in mu predlaga na osnovi nekaj hodov po njivi, kako naj ta vozi. Pod kakšnimi vrtljaji motorja, kako naj bodo napolnjene pnevmatike in po novem tudi kako naj bo stroj optimalno nastavljen. To mu omogoča povezava preko ISOBUS sistema, ki je vse bolj kompatibilen med različnimi proizvajalci. Zavedajo se, da kmetje ne morejo imeti le traktor in stroje enega podjetja, zato so največji med njimi že predstavili skupni projekt, ki bi v prihodnosti povezoval stroje na kmetiji in jih spremljal na skupni platformi. Novosti so bile tudi pri predstavitvi traktorjev na alternativni pogon. Pa naj si bodi to bioplin, vodik, propan, metan ali pa elektrika s pomočjo litij-ionske baterije, ki jo napajamo preko električnega omrežja. Prvič so izbirali tudi traktor leta v kategoriji "trajnostni traktor". Pri New Hollandu gredo s bioplinskim traktorjem celo v serijsko proizvodnjo in zagotovo bo prihodnost še bolj usmerjena v iskanju rešitev, kako izdelati traktor, ki bo čist in z nizkimi delovnimi stroški. Podobno kot je trend pri avtomobilski industriji, kjer se namenjajo milijarde evrov za razvoj baterij in sklopov avtov.

Kioti DK 6010 C

Na kmetiji Rajh v Vareji pri Vidmu pri Ptuju smo preizkusili traktor Kioti, model DK 6010 C, ki je uzrl luč sveta v drugi polovici lanskega leta. Traktor sodi v serijo traktorjev Kioti DK 10 (na trgu od leta 2015). V osnovi je traktor opremljen z varnostnim lokom pri vseh treh modelih (DK 4510, DK 5010 ali DK 6010), po želji lahko na DK 6010 C namestimo udobno varnostno kabino, ki je lahko klimatizirana, ogrevana in zaščitena za varno delo v nasadih. Je kompakten traktor s sinhroniziranim menjalnikom, pogonom 4 × 4, moči 34, 37 ali 43 kW oziroma 45, 49 ali 59 KM. Traktorji serije DK 10 so serijsko opremljeni s hidravličnim volanom, štirimi hidravličnimi izhodi zadaj, ročico za upravljanje sprednjega nakladalnika ali hidravlike spredaj.

Sodelavci
FOTO ZGODBE

Decembra na paši

18.12.2019

Sladica brez peke

Hotel za žuželke

Tradicionalni slovenski zajtrk

15.11.2019

Alenka Kodele in njene sladke stvaritve

Kostanj vabi v gozd

VIDEO VSEBINE

Kmečki glas

pred 12 urami
KZ Lenart na prelomnici
Prihodnost KZ Lenart, ki ima sicer le okrog 50 članov, a na območju Slovenskih goric in na zahodnem Goričkem, kamor ...
(0)
pred 23 urami
Pomanjkanje spanja lahko povzroča velike težave
Spanje je osnovna potreba vseh živali, pri čemer konji niso nikakršne izjeme. Kljub temu, da načeloma velja, ...
(0)
pred 2 dnevi
Vrt v februarju
Februar je praviloma najhladnejši mesec, po drugi strani pa čutimo, kako postajajo v sončnih dneh sončni ...
(0)
pred 2 dnevi
Društvo prijateljev konj Višnja Gora
Prelepa sončna sobota je bila samo še pika na i celodnevnemu praznovanju 20-letnice Društva prijateljev ...
(0)
pred 2 dnevi
Kmetijo ohranja ženski rod
Že kar 400 let so stari najstarejši zapisi o tem, da rodbina s priimkom Starc (oz. Starec), iz katerega izvira ...
(0)
pred 2 dnevi
Posebna priloga: KROMPIR
Po podatkih Združenja pridelovalcev krompirja Slovenije njihovi konkurenti iz Belgije, Francije, Nizozemske in Nemčije ...
(0)
pred 3 dnevi
Vsestranski hladnokrvni konji
Člana Društva prijateljev konj Višnja Gora ter velika ljubitelja teh plemenitih živali Slavko Vrhovec ...
(0)
pred 3 dnevi
Nenehna borba z nelojalno konkurenco
Sadjarji imajo težave tako s pridelavo in še bolj s trženjem domačih jabolk. Žal slovenski sadjarji v ...
(0)
pred 3 dnevi
Agritech - sejem številnih novosti
Sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech kot prioritete poleg razstave strojev prinaša testne vožnje ...
(0)
pred 3 dnevi
Korošci vedo, da je les nekaj vreden
Le en odstotek lastnikov ima več kot 1200 hektarjev, desetino vseh gozdov imajo v lasti agrarne skupnosti, v državni ...
(0)
pred 3 dnevi
Odgovore poiščite na Informativi
Na mednarodni dan izobraževanja, 24. januarja, bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl vrata največji ...
(0)
pred 3 dnevi
Praznik dolenjskih štrukljev
’Dolenci so srečni ob štrukljih in vinu, Gorenci pa ob žgancih in mleku’, je o kulinaričnih ...
(0)