Mladi kmetje lažje do kmetijskih zemljišč
V EU več kot polovico kmetijskih zemljišč upravljajo kmetje, starejši od 55 let, skoraj tretjino pa kmetje, starejši od 65 let. Nasprotno pa le šest odstotkov od vseh površin zemljišč upravljajo kmetje, mlajši od 35 let. Za izboljšanje situacije je potreben generacijski prenos, ki bi novim in mladim kmetom omogočil vstop v poklic in zagotovil prihodnost evropske kmetijske dejavnosti.
To priznava tudi Evropski parlament, ki je v svojem poročilu o reformi skupne kmetijske politike (SKP) zapisal, da je treba mladim kmetom olajšati dostop do kmetijskih zemljišč. Hkrati pa v parlamentu ugotavljajo, da postopki in pogoji pridobivanja neposrednih plačil bodoče kmete prej ovirajo namesto, da bi jih spodbujali h kmetovanju. To pa pomeni, da je do njih trenutno upravičen le eden od treh novih kmetov.
Precej »brezplačnih« pogodb
Vse pogosteje bodoči kmetje iščejo tudi bolj nekonvencionalne oblike dostopa do zemljišč. Številni se odločajo za sklepanje obojestransko ugodnih dogovorov z lastnikom zemljišč ali že uveljavljenim kmetom, ki ima na voljo zemljišče in želi, da se ga uporabi za razvoj nove kmetijske dejavnosti. Takšni sporazumi lahko vsebujejo veliko različnih poslovnih in pravnih oblik. V nekaterih primerih bosta novi kmet in že uveljavljen kmet postala poslovna partnerja; v drugih primerih pa bo njuno razmerje bližje klasičnemu najemu zemljišča. Pogosto uporabljana pogodba je posodbena pogodba »Commodat« ali »posojilo za uporabo«. V poročilu Komisije za obdobje 2016/17 je le-ta opisana kot »negotova brezplačna pogodba«, ki omogoča vzpostavitev partnerstva brez sklenitve običajne najemne pogodbe. To pa kmete postavlja v negotov položaj, brez zagotovljenega jamstva za čas obdelovanja zemlje ter brez jamstvo v zvezi s ceno najema.
Vir fotografije: Irish Farmers Journal
Komisija odločena pomagati mladim kmetom
Evropska komisija priznava, da oviran dostop do kmetijskih zemljišč mladim in bodočim kmetom predstavlja veliko oviro, ki bo prednostno obravnavana v okviru SKP po letu 2020. Komisija nadalje navaja, da bodo mladi kmetje osnovne zahteve za upravičenost do subvencij, izpolnili tudi z omenjeno posodbeno pogodbo, do denarja pa bodo upravičeni uporabniki zemljišča in ne imetniki-lastniki. Fiona Lally, pooblaščenka za komuniciranje pri Evropskem svetu mladih kmetov (CEJA), je za Euractiv povedala, da so imele države članice že veliko pobud za olajšanje prenosa zemljišča med starejšo in mlajšo generacijo kmetov. Ti vključujejo predvsem vzpostavitev partnerstev, po vzoru Irske službe za mobilnost zemljišč - podporni storitvi za kmete in kmečke družine, ki razmišljajo o širitvi ali spremembi dejavnosti. Omogoča jim, da raziščejo svoje možnosti in jim pomaga pri dolgoročnem najemu in tudi pri sporazumih o sodelovanju, kot so partnerstva, deljeno kmetovanje ali reja živali po pogodbi, … Fiona Lally je še povedala, da takšni pisni sporazumi med kmeti udeleženci, ne bi smeli ogroziti njihovega dostopa do evropskega denarja, čeprav v praksi to ni vedno tako.
Najemnina pogosto nad zakonsko določeno ravnjo
David Dupuis iz gibanja Terre-en-Vue, ki si prizadeva olajšati dostop do zemljišč v Belgiji, je dejal, da se zaradi sorazmerno nizkega povprečnega osnovnega plačila na hektar v primerjavi z administrativnim stroškom oddaje vloge za subvencije, veliko mladih tržnih zelenjadarjev sploh ne odloči za oddajo. Povedal je še, da je povprečno osnovno plačilo za kmete v Valoniji leta 2019 znašalo 114,15 evra na hektar na leto. Skupaj z zeleno komponento in plačili za mlade kmete, je to znašalo 400 evrov na hektar na leto.
Izpostavil je, da se subvencije še vedno izplačujejo za običajne kmetijske dejavnosti, čeprav se mnogi mladi kmetje ukvarjajo z inovativnimi projekti - z neobičajnimi dejavnostmi na majhnih kmetijskih površinah.
V mnogih primerih tržni zelenjadarji delajo na zemljiščih drugih kmetov, ki osnovna plačila obdržijo zase. To velja predvsem za starejše kmete, saj so prav oni pogosto tisti, ki ponujajo zemljišča zelenjadarjem in tako izkoristijo premije za zagotovitev upokojitve. Lastniki zemljišč tudi pogosto zaračunavajo najemnino, ki je pogosto precej nad zakonsko določeno ravnjo, ki jo določa zakon.
(Povzeto po Euractiv)
