11:41

Mladim dajmo priložnosti in možnosti, da ostanejo na kmetijah

08:03

O zdravju

11:27

Snežni poljubčki z belo čokolado

11:06

Božični kaktus

10:21

Lidlov mladi vinar

Kruh iz kmečke peči najbolj diši

10.12.2019

preberi več

Škatla prazničnih piškotov

10.12.2019

preberi več

Kmetija Rdečnik

10.12.2019

preberi več

Razpis za majhne kmetije

10.12.2019

preberi več

Prašičereja

10.12.2019

preberi več

V PRIHODNJI ŠTEVILKI

Mladim dajmo priložnosti in možnosti, da ostanejo na kmetijah

"Kmetijam moramo zagotoviti možnosti za pridelavo in razvoj raznolikih dopolnilnih dejavnosti in poskrbeti, da majhne kmetije, ki se ne morejo preživljati samo s kmetijstvom, spodbudimo z enostavnimi ukrepi, da tam ostanejo in ne opustijo svoje dejavnosti. Ohraniti moramo mlade na podeželju in jim zagotoviti podobne pogoje, kot jih imajo njihovi vrstniki v mestih. Mladi želijo od kmetije nekaj imeti in jim ni cilj le skrb za preživetje," je v pogovoru povedal Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Več v Kmečkem glasu (18. december 2019). 

O zdravju

V prihodnji številki so tri strani namenjene zdravstvenim vsebinam. Izbrali smo temo, o kateri vse pogosteje slišimo - izgorelosti, kako jo prepoznamo in kako se lahko zavarujemo pred njo. Prebrali boste tudi, katere so najizrazitejše težave v menopavzi ter priporočmo vaje, s katermi lahko blažimo težave z inkontinenco. Več v 51. številki Kmečkega glasa.

Božični kaktus

Božični kaktus je bila nekoč zelo priljubljena sobna rastlina, saj zacveti v začetku zime, ko ni toliko cvetočih rastlin. S prihodom božične zvezde je izgubil del oboževalcev, a se zaradi preproste vzgoje vrača v naše domove. Za razliko od božične zvezde, ki z novim letom navadno za vedno izgubi sijaj rdečih ovršnih listov, božični kaktus, če imamo osnovno znanje o njem, ohranjamo lep in cvetoč vrsto let. Če božični kaktus kupujete v mrzlem vremenu, naj vam ga v cvetličarni zavijejo v papir. Zaradi prenašanja s toplega na hladno se namreč lahko popki osujejo in ne bo nič s čudovitimi cvetovi med prazniki. Sicer vzgoja ni tako zahtevna, a je vendarle priporočljivo upoštevati določene zahteve rastline. PO CVETENJU POČITEK Ta kaktus za cvetenje ne potrebuje dolgega dne, zato cveti v tem obdobju. V stanovanju ga postavimo na svetlo mesto, kjer je temperatura od 12 do 18 stopinj. V takšnih razmerah bo cvetel zelo dolgo. Bolj kot je na toplem, hitreje se odpirajo njegovi cvetovi in prej odcveti. Najprimernejše mesto je na primer svetel neogrevan hodnik. Tam naj bo kaktus že vsaj mesec dni prej, da zasnuje cvetne popke. Zelo pomembno je tudi zalivanje, ki mora biti enakomerno. Koreninske grude ne smemo presušiti, sicer lahko odvrže popke.

Povezava med cepljenjem, abortusi ali mrtvorojenimi mladiči

Cepljenje goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika (BTV) pri nas poteka že tretje leto, uporabljenih je bilo že nekaj več kot 2,5 milijona odmerkov cepiva BTVPUR francoskega proizvajalca Merial. V vseh treh letih so veterinarji uporabljali enako cepivo, z enakim sevom. Lani, ko smo o tej temi že pisali, so se predvsem govedorejci po cepljenju soočali s pregonitvami pri kravah, zvrgavanji odmrlih plodov in nevitalnimi oz. mrtvorojenimi teleti in če se je stanje pri njih nekoliko umirilo, pa so letos neželene učinke izpostavili tudi rejci drobnice, ki se lani glede te problematike še niso opredelili. Gre za opažanja rejcev, ki jih je praktično nemogoče dokazati in vzročno povezati s cepljenjem, dejansko stanje v dejavnosti reje drobnice pa kaže zaskrbljujočo sliko. Veterinarji so prepričani, da je neželenih učinkov izredno malo, kar se sklada z majhnim številom uradno prijavljenih primerov neželenih učinkov. Kaj se torej dogaja na terenu? Plodnost plemenic je v občutnem trendu upadanja, veliko je abortusov, jagnjijo se mrtvorojeni mladiči, od majhnega števila prijavljenih primerov pa jih je še manj dokazano vzročno povezanih s cepljenjem. So glavni krivec za težave v tropih plemenskih živali res okužbe z zajedavci? Več so preberite si v prihodnji 51. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 18. decembra.

KOLEDAR DOGODKOV

NE SPREGLEJTE
Aktualni dogodki in zanimivosti

Lidlov mladi vinar

Pet študentskih ekipe, kar tri iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ter po ena iz Biotehniške fakultete v Ljubljani in  Visoke šole za viogradništvo in vinarstvo v Vipavi so   10. decembra  na sedežu podjetja Lidl v Komendi predstavile na izboru za Lidlovega mladega vinarja. Ocenjevalni komisiji,ki ji je predsedoval dr. Franci Čuš iz Kmetijskega inštituta Slovenije, so dali v senzorično oceno pet svojih vin: sortno kraljevino, renski rizling, zelen,ter rose iz treh rdečih sort in prvič tudi vino iz tolerante sorte johanniter. Komisiji, v kateri so bili izvedenec za trženje, Matjaž Klipšteter, direktor podjetja Takitik,  dr. Nina Levičnik, mag. Darja Zemljič iz Kmečkega glasa in  Sonja Erčulj, tržnica iz kleti Puklavec Family Wines, pa so predstavili še svoje trženjske naloge. Najboljša ekipa bo razglašena na  petem študentskem festivalu vin Vinski univerzum 18. decembra v hotelu Slon v Ljubljani. Več o tem v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. 

Mladi kmetje lažje do kmetijskih zemljišč

V EU več kot polovico kmetijskih zemljišč upravljajo kmetje, starejši od 55 let, skoraj tretjino pa kmetje, starejši od 65 let. Nasprotno pa le šest odstotkov od vseh površin zemljišč upravljajo kmetje, mlajši od 35 let. Za izboljšanje situacije je potreben generacijski prenos, ki bi novim in mladim kmetom omogočil vstop v poklic in zagotovil prihodnost evropske kmetijske dejavnosti. To priznava tudi Evropski parlament, ki je v svojem poročilu o reformi skupne kmetijske politike (SKP) zapisal, da je treba mladim kmetom olajšati dostop do kmetijskih zemljišč. Hkrati pa v parlamentu ugotavljajo, da postopki in pogoji pridobivanja neposrednih plačil bodoče kmete prej ovirajo namesto, da bi jih spodbujali h kmetovanju. To pa pomeni, da je do njih trenutno upravičen le eden od treh novih kmetov. Precej »brezplačnih« pogodb Vse pogosteje bodoči kmetje iščejo tudi bolj nekonvencionalne oblike dostopa do zemljišč. Številni se odločajo za sklepanje obojestransko ugodnih dogovorov z lastnikom zemljišč ali že uveljavljenim kmetom, ki ima na voljo zemljišče in želi, da se ga uporabi za razvoj nove kmetijske dejavnosti. Takšni sporazumi lahko vsebujejo veliko različnih poslovnih in pravnih oblik. V nekaterih primerih bosta novi kmet in že uveljavljen kmet postala poslovna partnerja; v drugih primerih pa bo njuno razmerje bližje klasičnemu najemu zemljišča. Pogosto uporabljana pogodba je posodbena pogodba »Commodat« ali »posojilo za uporabo«. V poročilu Komisije za obdobje 2016/17 je le-ta opisana kot »negotova brezplačna pogodba«, ki omogoča vzpostavitev partnerstva brez sklenitve običajne najemne pogodbe. To pa kmete postavlja v negotov položaj, brez zagotovljenega jamstva za čas obdelovanja zemlje ter brez jamstvo v zvezi s ceno najema. Vir fotografije: Irish Farmers Journal Komisija odločena pomagati mladim kmetom Evropska komisija priznava, da oviran dostop do kmetijskih zemljišč mladim in bodočim kmetom predstavlja veliko oviro, ki bo prednostno obravnavana v okviru SKP po letu 2020. Komisija nadalje navaja, da bodo mladi kmetje osnovne zahteve za upravičenost do subvencij, izpolnili tudi z omenjeno posodbeno pogodbo, do denarja pa bodo upravičeni uporabniki zemljišča in ne imetniki-lastniki. Fiona Lally, pooblaščenka za komuniciranje pri Evropskem svetu mladih kmetov (CEJA), je za Euractiv povedala, da so imele države članice že veliko pobud za olajšanje prenosa zemljišča med starejšo in mlajšo generacijo kmetov. Ti vključujejo predvsem vzpostavitev partnerstev, po vzoru Irske službe za mobilnost zemljišč - podporni storitvi za kmete in kmečke družine, ki razmišljajo o širitvi ali spremembi dejavnosti. Omogoča jim, da raziščejo svoje možnosti in jim pomaga pri dolgoročnem najemu in tudi pri sporazumih o sodelovanju, kot so partnerstva, deljeno kmetovanje ali reja živali po pogodbi, … Fiona Lally je še povedala, da takšni pisni sporazumi med kmeti udeleženci, ne bi smeli ogroziti njihovega dostopa do evropskega denarja, čeprav v praksi to ni vedno tako. Najemnina pogosto nad zakonsko določeno ravnjo David Dupuis iz gibanja Terre-en-Vue, ki si prizadeva olajšati dostop do zemljišč v Belgiji, je dejal, da se zaradi sorazmerno nizkega povprečnega osnovnega plačila na hektar v primerjavi z administrativnim stroškom oddaje vloge za subvencije, veliko mladih tržnih zelenjadarjev sploh ne odloči za oddajo. Povedal je še, da je povprečno osnovno plačilo za kmete v Valoniji leta 2019 znašalo 114,15 evra na hektar na leto. Skupaj z zeleno komponento in plačili za mlade kmete, je to znašalo 400 evrov na hektar na leto. Izpostavil je, da se subvencije še vedno izplačujejo za običajne kmetijske dejavnosti, čeprav se mnogi mladi kmetje ukvarjajo z inovativnimi projekti - z neobičajnimi dejavnostmi na majhnih kmetijskih površinah. V mnogih primerih tržni zelenjadarji delajo na zemljiščih drugih kmetov, ki osnovna plačila obdržijo zase. To velja predvsem za starejše kmete, saj so prav oni pogosto tisti, ki ponujajo zemljišča zelenjadarjem in tako izkoristijo premije za zagotovitev upokojitve. Lastniki zemljišč tudi pogosto zaračunavajo najemnino, ki je pogosto precej nad zakonsko določeno ravnjo, ki jo določa zakon. (Povzeto po Euractiv)

DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI PARTNERSTVI

Kmetijski svetovalci so pomemben del kmetijskega sistema znanja in inovacij in številne kmetije delujejo bolje in se razvijajo tudi zaradi njihovega truda na terenu. Toda prenos znanj in sodobnih tehnologij v kmetijsko prakso poteka še vedno počasneje, kot se pojavljajo pred kmeti novi izzivi, zato so minuli ponedeljek in torek v Laškem na dvodnevnem tradicionalnem 34. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja ( JSKS), naslovili so ga »Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavili usmeritve za svetovanje v okviru skupne kmetijske politike ( SKP) po letu 2020. Hitrejši prenos kmetijskih znanj in rešitev na evropski ravni pospešujejo Evropska inovacijska partnerstva (EIP), v katera se vse hitreje vključujejo tudi slovenske raziskovalno-izobraževalne ustanove. Več v 49. številki Kmečkega glasa.  Inge van Oost, Evropska komisija: Kmetijski kmetovalec po meri kmeti naj bi razumel in prenesel praktične potrebe in bil most med kmet in raziskovalci.«

Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV

Premiki v strukturi prodaje na tujih trgih z rastjo deleža stekleničenih vin na 30 odstotkov in posledično zmanjšana prodaja odprtih vin, je jasen znak, da so severnomakedonskim vinarjem milijonske naložbe v nove tehnologije, opremo v vinogradih in vinskih kleteh in predvsem v znanje izplačale. Pridelava je v tej regiji v primerjavi z zahodno Evropo, še vedno ugodna, povprečni stroški po hektarju so nizki, med 1000 do 1200 evrov po hektarju, saj škropijo le tri do štirikrat, cena delovne sile je nizka. Proti suši so v večini vinogradov prešli na kapljično namakanje, pridelke za vina višje kako so znižali med 7-10 t/ha. Vina najvišje kakovosti, kot sta znamenita Bela voda in Barovo iz tikveške kleti, pa pridelujejo na višji nadmorski višini, ker so se podnebne spremembe že zvišale temperature na nižjih lega. V primerjavi s Slovenijo je v Severni Makedoniji tej državi tudi zelo velik red pri plačilu grozdja, ker je najboljšega še vedo premalo, morajo največje kleti zanj tekmovati, cene se gibljejo od 20 centov/kg, najboljši vranec je plačan tudi po 1 evro/kg. Država pa je določila, da mora biti vse grozdje plačano do 1. aprila, sicer izgubijo kleti licenco in dve sta jo že tudi izgubili.   Več v 49. številki Kmečkega glasa. 

V bližnji prihodnosti

Pečete poprtnik? Prinesite ga na ocenjevanje

Zavod Parnas prireja Čezmejni festival božičnega kruha 2019 z bogatim programom vse do 6. januarja 2020. Program sestavljajo samostojni dogodki o nesnovni dediščini priprave poprtnika, ki jih pripravljajo številne dediščinske skupnosti po Sloveniji in na Hrvaškem, povezuje pa jih Zavod Parnas. To je že drugi tovrstni festival, ki se izvaja preko čezmejnega projekta Uživam tradicijo – Interreg V-A Slovenija-Hrvaška, in povezuje nosilce priprave poprtnika v Sloveniji, župneka v Prezidu in božićnjaka na Žumberku na Hrvaškem. Celoten program je objavljen na spletni strani www.zavod-parnas.org. Osrednje dogajanje bo sedma državna razstava in ocenjevanje poprtnikov, ki ju prireja DPŽ Dobrepolje-Struge v sodelovanju z Občino Dobrepolje in Zvezo kmetic Slovenije, 13. in 14. decembra 2019. Vsi, ki želite sodelovati s svojimi izdelki, jih dostavite v petek, 13. decembra 2019, od 12. do 14.ure, v prostore upokojencev v Jakličev dom na Vidmu, kjer jih bo ocenila strokovna komisija. Prispevek na poprtnik je 5 evrov (plačilo z gotovino). Prijave sprejemajo na gsm: 041 975 886 ali e-naslovu: dpz.dobrepoljestruge@gmail.com, do 12. decembra 2019. V soboto, 14.12.2019, ob 17. uri, bo podelitev priznanj, s kratkim kulturnim programom, v prostorih upokojencev. Sledi pogostitev vseh prisotnih. Razstava poprtnikov bo v soboto, 14.12.2019, od 14. ure dalje.

Oljke s pogledom na Piran

  Razširjenosti oljčne muhe v celotni Istri je pospešilo letošnje obiranje oljk, pridelka pa bo zaradi neugodnega vremena spomladi bistveno manj kot lani. S spravilom oljčnih sadežev so zato začeli letos hitreje tudi na posestvu Monte Rosso na Crvenem vrhu pri Savudriji, tj. v hrvaškem delu Istre, a v slovenski lasti, na katerem je na 40 hektarjih posajenih 14.000 oljčnih dreves. S 17.000 litrov pridelanega oljčnega olja v lanskem letu, so med največjimi oljkarji v Istri, vendar bo letos pridelka v primerjavi z lanskim obilnejšim letom kar za 40 odstotkov manj. Več v 43. številki Kmečkega glasa. 

Seminar o pridelavi sena

Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede organizirajo brezplačen seminar »Kakovost v Sloveniji pridelanega sena in sodobna kmetijska tehnika za njegovo spravilo 3«, ki bo v ponedeljek, 14. oktobra 2019 z začetkom ob 10. uri na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Hacquetova ulica 17, Ljubljana. Travinje v Sloveniji pokrivajo skoraj 60 % kmetijskih zemljišč v uporabi, zato ga moramo, kar najbolje izkoristiti. Kakovostno pridelana in pospravljena krma je ključnega pomena za pokrivanje beljakovinskih in energijskih potreb živali in osnova za kakovostno mleko in meso. V zadnjem času sušenje sena ponovno pridobiva na veljavi. Trenutno velika večina kmetij pripravlja seno na tleh, le slaba tretjina pa uporablja sušilne naprave. Strokovnjaki, ki sodelujejo na projektu CRP »Tehnološke rešitve za pridelavo kakovostnega sena vam bodo predstavili seneno mleko in meso, teorijo in prakso sušenja s sušilnimi napravami, kvarjenje sena med skladiščenjem, porabo goriva in energije za sušenje ter trende pri strojih za spravilo krme. Seminar je namenjen kmetovalcem, kmetijskim strokovnjakom, podjetjem, strokovni javnosti, skratka vsem, ki jih posebej zanima področje kakovosti in načini spravila travniške krme. Celotno vabilo s programom in prijavnico za brezplačen seminar je na spletni strani www.kis.si. Dodatne informacije dr. Viktor Jejčič, tel.: (01) 280 51 02, viktor.jejcic@kis.si ali mag. Tomaž Poje, tel.: (01) 280 51 00, tomaz.poje@kis.si. Prijave sprejemajo do: 11. oktobra 2019 do 15. ure oziroma do zasedbe mest.

Prijavite se na tekmovanji v plesanju polke in vlečenju vrvi

TEKMOVANJE V PLESANJU POLKE ČZD Kmečki glas in Pomurski sejem prirejata v okviru 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni TEKMOVANJE v plesanju polke. Pari bodo zaplesali v soboto, 24. avgusta, ob 14. uri v maneži pod tribuno.  Prijavite se lahko vsi teklmovalci, ki želite preizkusiti svoje plesne sposobnosti; starostne omejitve ni, pogoj pa je, da par pleše oblečen v narodno nošo. Tekmovbanja se bodo udeležili le vnaprej prijavljeni pari.  Prijave pričakujemo do 9. avgusta 2019, pošljite jih na naslov: Pomurski sejem, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona, ga. Vesna Dajčman (tel. št.: 041 679 685) oz. na e-naslov: vesna@pomurski-sejem.si. Objava parov bo 21. avgusta 2019 v Radgonski prilogi tednika kmečki glas.  Če bo prijavljenih več kot 12 parov, bodo imeli prednost tisti, ki so se prijavili prej.  Vsi tekmovalnio pari bodo prejeli uporabna darila, trije najboljši pa pokale in denarne nagrade: za prvo mesto 150 EUR, za drugo 100 in za tretje mesto 50 EUR.  VABLJENI! FENDT TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI ZA NAJMOČNEJŠE SLOVENSKE FANTE Medijski porkovitelj prireditve: ČZD Kmečki glas Tudi lesto pripravljamo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji radgoni zabavno prireditev vlečenja vrvi, in sicer v nedeljo, 25. avgusta 2019, ob 15. uri v maneži pod tribuno.  Pomerilo se bo do šest ekiš, v vsaki mora boti po šest članov in imeti morajo vodjo. Udeleženci tekmujejo na svojo odgovornost.  Prijavnico z vsemi zahtevanimi podatki naj vodja ekiše pošlje na: Pomurski sejem (Miran Mate, 041 263 107, miran.mate@pomurski-sejem.si), Linhartova 36, 1000 Ljubljana, najpozneje do 9. avgusta 2019. Objava ekip bo 21. avgusta 2019 v Radgonski pilogi tednika Kmečki glas.  Če bo prijavljenih več ekip, bomo med prijavljenimi izžrebali 6 ekip, ki se bodo udeležile tekmovanja. Vsi tekmovalci bodo prejeli brezplačne vstopnice za sejem in malico, zmagovlana ekipa pa denarno nagrado v vrednost 200 evrov. Zmagovalci pridobijo pravico uporabe naziva najmočnejši slovenski fantje.  AGRA     Interexport    ČZD Kmečki glas, d. o. o. VABLJENI! 

i

km/h

%

KNJIGE - ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Sladice prave mojstrice

Sladice Alenke Kodele je knjiga, ki jo ljubitelji peke in priprave sladic morajo imeti. Mojstrica sladic in prva dama knjig o sladicah v Sloveniji je tokrat pripravila svoje življenjsko delo, noben recept se iz njenih prejšnjih šestih knjig ne ponovi, delo je temeljno in obsežno. Knjiga je lepo darilo sebi in drugim. Preizkusite ta recept: Pita treh čokolad Za približno 8 kosov TESTO: 150 g moke 50 g fino mletih mandljev 100 g masla 50 g sladkorja v prahu 1 jajce ½ kž pecilnega praška ščepec soli nadevana limonina lupina vaniljeva aroma noževa konica cimeta NADEV: 140 g temne čokolade 140 g mlečne čokolade 140 g bele čokolade 240 g sladke smetane 30 ml belega ruma ČOKOLADNI PRELIV: 100 g bele čokolade 30 g rastlinske maščobe 30 g temne čokolade 1. Moko s pecilnim praškom presejemo v posodo, dodamo mandlje, sladkor v prahu, arome, jajce, sol in na koščke narezano maslo. Sestavine na hitro zgnetemo, da dobimo gladko testo. Pripravljeno testo zavijemo v prozorno folijo za živila, ga sploščimo in damo za dobro uro v hladilnik. 2. Dobro ohlajeno in spočito testo razvaljamo na 3 mm debeline in obložimo pekač za pite velikosti 22 × 22 cm. Testo s prsti dobro pritisnemo ob rob pekača, da se čim bolj oblikuje po modelu, dno večkrat prebodemo z vilicami. Model s testom damo za 15 minut v zamrzovalnik in nato takoj v pečico, ki jo segrejemo na 175 °C. Podlago pečemo 12–15 minut. 3. Čokolado vsako posebej delno raztopimo. Sladko smetano zavremo, dodamo beli rum in prilijemo vsaki čokoladi 1⁄3 (80 ml) te mešanice. Vse tri čokoladne kreme dobro premešamo, da dobimo gladko mešanico. Temno kremo malo stepamo, ko se zgosti, pa jo nadevamo na pečeno in ohlajeno podlago in enakomerno poravnamo. Pito damo za nekaj minut v hladilnik, da se krema strdi. Kremo iz mlečne čokolade malo stepamo, ko se zgosti, jo nadevamo na čokoladno kremo in enakomerno poravnamo. Pito ponovno damo za nekaj minut v hladilnik, da se krema strdi. Tudi belo čokoladno kremo malo stepamo, ko se zgosti, jo nadevamo na mlečno kremo in enakomerno poravnamo. Pito damo za nekaj minut v hladilnik, da se krema strdi. 4. Za preliv belo čokolado delno raztopimo. Dodamo stopljeno rastlinsko maščobo in dobro premešamo. Če je preliv topel, ga nekoliko ohladimo. Ko je pita dobro ohlajena, jo prelijemo s prelivom iz bele čokolade in malo popišemo s temno čokolado. Ko se obliv strdi, jo poljubno narežemo.

Čas je za razmnoževanje jagodičastih rastlin

Vzgoja jagodičastih rastlin iz potaknjencev Potaknjenec naredimo iz enoletnega olesenelega ali zelenega dela poganjka in dela korenine. Olesenele poganjke (debeline od 0,5 do 1 cm) naberemo v obdobju mirovanja (november, december), zelene pa v obdobju pred začetkom lesenenja. Nabrane olesenele poganjke damo v hladen zasip v mivko ali zavijemo v časopisni papir in folijo ter jih damo v hladilnik do obdobja, ko je zemlja dovolj topla, da potaknjence narežemo in potaknemo. Potaknjenec naj bo velik od 15 do 20 cm, s 3 do 4 kolenci, od katerih naj bosta eden ali dva v tleh (razvoj korenin) in eden ali dva iznad tal (razvoj poganjkov). Z lesnimi potaknjenci vzgajamo ribeze, ameriške borovnice, bezeg, aronijo, z zelenimi pa robide in ameriške borovnice. S koreninskimi potaknjenci vzgajamo maline. Uspeh prijema potaknjencev lahko povečamo z uporabo rastnih hormonov, namenjenih za razvoj koreninskega sistema. Več preberite v knjigi Gojenje jagodičja.

REVIJA O KONJIH

Skozi najtežjo preizkušnjo s konjem z intuicijo, energijo in zaupanjem

Kot smo že pisali v prispevku o preventivi ter prepoznavanju znakov bolezni in poškodb, je preventiva pri zdravju konj zelo pomembna. Ravno tako je v primeru bolezni in poškodb nujna veterinarska oskrba. Vse bolj pa se ljudje zavedamo pomembnosti energije, ki se pretaka v ljudeh, živalih, v naravi in v odnosih, ter pomembnosti intuicije.   Vse več je tudi znanstvenih raziskav nevroznanstvenikov, kvantnih fizikov, psihonevroimunologov itd., ki potrjujejo, da moč naših misli in občutkov ter energija, preverjeno in vse bolj podprto z znanstvenimi dokazi, delajo »čudeže« oziroma pripomorejo k pospešenemu zdravljenju. Več o tem v decembrski številki Revije o konjih

5. dan slovenskega hladnokrvnega konja

Najštevilčnejše združenje konj pri nas ZRKSHP je že 5. leto pripravilo Dan konja SHL, ki za rejce te pasme pomeni priložnost za predstavitev svojih konj in snidenje z drugimi rejci. Letos se ga je na veselje organizatorjev udeležilo več konj kot prejšnja leta, ki so jih v toplem jesenskem dnevu pripeljali rejci iz različnih koncev Slovenije.

MOJ MALI SVET

Prelepi kitajski trstikovec ali miskant

Ime Miscanthus izvira iz grških besed mischos – steblo in anthos – cvet, kar dobesedno pomeni »stebelni cvet«, saj se socvetja pojavljajo na vrhu stebla. Njihova naravna rastišča so močvirja, pobočja, pogorja in druga odprta rastišča v vzhodni Aziji, miskantre pa najdemo tudi na zahodu Afrike. Zelo so cenjeni na Japonskem v njihovi tradicionalni umetnosti kot simbol jeseni. Tam jih uporabljajo tudi kot vir za prekrivanje streh templjev in tradicionalnih prebivališč.

Biostimulanti v domači pridelavi zelenjave

Biostimulanti so spojine ali mikroorganizmi, ki dodani rastlinam v majhnih koncentracijah v njih sprožijo fiziološke spremembe. So naravni produkti rastlin, morskih alg ali pa so mineralnega izvora. Zmotno je prepričanje, da imajo neposreden vpliv na bolezenske povzročitelje in škodljivce ali da učinkujejo kot gnojila. Biostimulanti v rastlinah le spodbujajo fiziološke procese, tako da povečajo učinkovitost sprejema in izrabe hranil ter sprožijo naravne obrambne mehanizme proti boleznim in škodljivcem.

TEHNIKA IN NARAVA

Izšla je nova številka revije Tehnika in Narava

Vsebine v novi številki: TestKioti DK 6010 CSpecialni mulčer INO MS HEMP TraktorjiSeznam proizvajalcev in prodajalcevDvoriščni traktorji – nakladalniki ReportažaNovosti na sejmu Agritechnica 2019 Uvodnik Decembra smo in na kmetijah se končujejo jesenska opravila. Zaključil se je tudi letošnji največji sejem kmetijske mehanizacije Agritechnica v Hannovru. Na sejmu vseh sejmov v kmetijstvu se podjetja predstavijo v najboljši luči z razkošnimi razstavnimi prostori in številnimi novostmi. Tudi tokrat smo potrebovali štiri dni ogledov, da smo se »prebili« čez vse razstavne površine, obiskali tuja in slovenska podjetja, se udeležili številnih novinarskih konferenc, kjer so nam predstavili poslovanje, ponudbo in novosti podjetja. Kaj smo spoznali? Nova okoljska zakonodaja je zahtevala prilagajanje okoljski stopnji V, kjer je bilo treba še zmanjšati emisije izpušnih plinov. Če je za traktorje šibkejše od 56 kW/76 KM in močnejše od 130 kW/177 KM omenjena zakonodaja v Evropi začela veljati z letom 2019, pa bo za najbolj prodajne traktorje v segmentu od 56 do 130 kW (76 do 177 KM) ta zakonodaja začela veljati z novim letom. In na sejmu Agritechnica so nas zato pričakale številne novosti, kjer so bili traktorji posodobljeni z novim čistejšim motorjem ter povečini tudi z elektronskim sistemom za nadzor nad delom traktorja. Poleg vse večje tehnične dovršenosti pripomočkov za pozicioniranje stroja pri delu, ko naprave GPS vodijo traktor prostoročno do centimetra natančno in s tem prihranijo število hodov na njivi, porabo gnojil, škropiv, semena in časa, je bil na sejmu velik poudarek na izkoristku strojev. Preveč energije in moči ostane neizrabljene in se izgublja pri delovanju motorja, menjalnika, stiku pnevmatik s tlemi ali kako drugače. Tudi zato so se začeli uporabljati sistemi, ko računalnik v traktorju komunicira z voznikom in mu predlaga na osnovi nekaj hodov po njivi, kako naj ta vozi. Pod kakšnimi vrtljaji motorja, kako naj bodo napolnjene pnevmatike in po novem tudi kako naj bo stroj optimalno nastavljen. To mu omogoča povezava preko ISOBUS sistema, ki je vse bolj kompatibilen med različnimi proizvajalci. Zavedajo se, da kmetje ne morejo imeti le traktor in stroje enega podjetja, zato so največji med njimi že predstavili skupni projekt, ki bi v prihodnosti povezoval stroje na kmetiji in jih spremljal na skupni platformi. Novosti so bile tudi pri predstavitvi traktorjev na alternativni pogon. Pa naj si bodi to bioplin, vodik, propan, metan ali pa elektrika s pomočjo litij-ionske baterije, ki jo napajamo preko električnega omrežja. Prvič so izbirali tudi traktor leta v kategoriji "trajnostni traktor". Pri New Hollandu gredo s bioplinskim traktorjem celo v serijsko proizvodnjo in zagotovo bo prihodnost še bolj usmerjena v iskanju rešitev, kako izdelati traktor, ki bo čist in z nizkimi delovnimi stroški. Podobno kot je trend pri avtomobilski industriji, kjer se namenjajo milijarde evrov za razvoj baterij in sklopov avtov.

Kioti DK 6010 C

Na kmetiji Rajh v Vareji pri Vidmu pri Ptuju smo preizkusili traktor Kioti, model DK 6010 C, ki je uzrl luč sveta v drugi polovici lanskega leta. Traktor sodi v serijo traktorjev Kioti DK 10 (na trgu od leta 2015). V osnovi je traktor opremljen z varnostnim lokom pri vseh treh modelih (DK 4510, DK 5010 ali DK 6010), po želji lahko na DK 6010 C namestimo udobno varnostno kabino, ki je lahko klimatizirana, ogrevana in zaščitena za varno delo v nasadih. Je kompakten traktor s sinhroniziranim menjalnikom, pogonom 4 × 4, moči 34, 37 ali 43 kW oziroma 45, 49 ali 59 KM. Traktorji serije DK 10 so serijsko opremljeni s hidravličnim volanom, štirimi hidravličnimi izhodi zadaj, ročico za upravljanje sprednjega nakladalnika ali hidravlike spredaj.

Sodelavci
FOTO ZGODBE

Sladica brez peke

11.12.2019

Hotel za žuželke

Tradicionalni slovenski zajtrk

Alenka Kodele in njene sladke stvaritve

15.11.2019

Kostanj vabi v gozd

Pogled z mojega okna

VIDEO VSEBINE

Knjiga SLADICE Alenke Kodele že v tiskarni

Utrinek s sejma AGRITECHNICA 5

Utrinek s sejma AGRITECHNICA 4

Utrinek s sejma AGRITECHNICA 3

Utrinek s sejma AGRITECHNICA 2

Utrinek s sejma AGRITECHNICA

Hišni sejem v podjetju ITRO, d. o. o.

Utrinek s predstavitve knjig Mirjam Grilc

Živa Deu o arhitekturni onesnaženosti podeželja

Urejanje jesenske cvetlične posode

Irena Orešnik na 2. FESTIVALU SLOVENSKIH SIROV

Miša Pušenjak o zelenjavnem vrtu pred zimo

Mulčenje konoplje z mulčerjem podjetja INO

NOVA KNJIGA Mlečni izdelki narejeni doma

23. podobe bistriških domačij

GOJENJE JAGODIČJA - Založba Kmečki glas

Peter Vrisk na tiskovni konferenci DOBROTE SLOVENSKIH ...

NOVA knjiga LUPINARJI - oreh, leska, kostanj, mandelj

Kmetica leta 2018 je MARIJA JAKŠE

Kulinarična delavnica na Festivalu slovenskih sirov

Prvi javni nastop dr. Aleksandre Pivec, nove ministrice ...

Predsednik ZZS Peter Vrisk ob jubileju KZ Celje

Marjan Kovač, predsednik KZ Celje, ob praznovanju ...

Tekmovanje v plesanju polke AGRA 2018

Praznovanje 70-letnice M SORA

Miša Pušenjak o novi knjigi NARAVNO VARSTVO VRTNIN

Dr. Duhovnik - spletna stran NAMAKANJE VOGRŠČEK 2018

Dr. Jože Duhovnik o sanaciji sistema VOGRŠČEK

Razstava živine ob 65-letnici KGZ Ptuj

36. vinska vigred v Beli krajini

85. mednarodni kmetijski sejem NOVI SAD 2018

Blagoslov traktorjev 2018 v Andražu nad Polzelo

Prihod traktorjev k blagoslovu v Andražu nad Polzelo

Peka velikonočne potice na kmetiji ZLATE iz Mavčič

Avtor knjige ČEMAŽ, vanež in česnovi peski o ...

Utrinek s tradicionalnega GREGORJEVEGA SEJMA

Farmtech tandem traktorska prikolica TDK 1500

Utrinek iz sejma AGRITECHNICA v Hanovru

Nova knjiga Založbe Kmečki glas KUHAJTE S SIRI

Jezersko-solčavske ovce na razstavišču letošnje ...

Glasbeni utrinek z izbora mlade kmetice in mladega ...

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - insert z okrogle mize

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - Vrisk, predsednik ZZS

Dan odprtih vrat Semenarne Ljubljana - Šabeder, ...

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Franci in Teja Podjed na Mercatorjevi Akademiji radi ...

Peter Vrisk na Mercatorjevi Akademiji radi imamo ...

Vlečne grablje na mulčerju Elite L 160 - INO Brežice

Mulčer Profi Mega 270 - INO Brežice

Predsednik ZZS Petr Vrisk na kmetijskem sejmu v Komendi

Blagoslov traktorjev v Andražu nad Polzelo

Direktor KZ Tolmin Niko Maver

Direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček ...

Direktor Klet Brda Silvan Peršolja trgovinici KZ ...

NOVA KNJIGA Visoke grede in vrtički v posodah

Pernata druščina na dvorišču

Testni preizkus traktorja Case IH Luxxum 120

Pravilno podiranje drevesa z motorno žago

Oranje z novim traktorjem KIOTI PX1153

LUNINE BUKVE 2017

Testna žetev z novostmi podjetja Claas

JAGABABA - s sitom z ljubeznijo

Bogastvo stročnic

Nova knjiga Pletene pošasti za male pošastneže

Priloga Živimo s podeželjem: nova hiša v Stari ...

Prednosti permakulturnega vrta

Sejemski utrinki AGRA 2016

Ob koncu poletja: SIVKIN PILING za lepo kožo

Nova knjiga Zrnate stročnice - pridelava in uporaba

Ples s Hmeljsko princeso 2016

Nova številka revije Tehnika in narava že na voljo

Najbolje si pomagamo sami

Čudoviti svet divjih živali

Nova knjiga Rastlinjaki na vrtu

Res odlično knjižno darilo

Knjiga Moja domača kozmetika

Kmečki glas

pred 7 urami
Mladim dajmo priložnosti in možnosti, da ...
"Kmetijam moramo zagotoviti možnosti za pridelavo in razvoj raznolikih dopolnilnih dejavnosti in poskrbeti, da majhne ...
(0)
pred 10 urami
O zdravju
V prihodnji številki so tri strani namenjene zdravstvenim vsebinam. Izbrali smo temo, o kateri vse pogosteje ...
(0)
pred 1 dnevi
Snežni poljubčki z belo čokolado
Masa za poljubčke: 4 beljaki, 1 kavne žličke soli, 95 g sladkorja, 105 g sladkorja v prahuBeljake s soljo stepamo pri ...
(0)
pred 1 dnevi
Božični kaktus
Božični kaktus je bila nekoč zelo priljubljena sobna rastlina, saj zacveti v začetku zime, ko ni toliko cvetočih ...
(0)
pred 1 dnevi
Lidlov mladi vinar
Pet študentskih ekipe, kar tri iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ter po ena iz ...
(0)
pred 1 dnevi
Teče kot bela voda
Vinske kleti Tikveš, Stobi in Chateau Kamnik, ki so nam ostale za konec, veljajo za najpomebnejše med ...
(0)
pred 1 dnevi
Povezava med cepljenjem, abortusi ali ...
Cepljenje goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika (BTV) pri nas poteka že tretje leto, uporabljenih je ...
(0)
pred 1 dnevi
JASNO ZA EKOLOGIZACIJO KMETIJSTVA
Olga Voglauer, kmetijska strokovnjakinja za živinorejo in agrarno ekonomiko, doštudirala je na dunajskem BOKU, ...
(0)
pred 2 dnevi
Miklavž se je ustavil tudi letos
Prvi od treh dobrih mož s spremstvom se je minulo sobobo ustavil tudi v tem primestnem vaško-gasilskem domu pri ...
(0)
pred 2 dnevi
Izdelovanje klobas in salam na domačih kolinah
Meso za klobase, salame in želodce skrbno pripravimo tako, da odstranimo krvave dele mesa, hrustance, koščice, ...
(0)
pred 2 dnevi
Sladica brez peke
V prazničnih dneh lahko pripravimo tudi sladice brez peke, npr. sladico v kozarčku. Spodnji recept je iz nove knjige ...
(0)
pred 2 dnevi
Sladice prave mojstrice
Sladice Alenke Kodele je knjiga, ki jo ljubitelji peke in priprave sladic morajo imeti. Mojstrica sladic in prva dama ...
(0)