Zim Zelen je komentiral/a na 5G
16:12
Zim Zelen je komentiral/a na V Bosni je piramida
16:08
15:14
Srečko Prislan je komentiral/a na Resnica
13:22
Srečko Prislan je komentiral/a na Resnica
12:51
Srečko Prislan je komentiral/a na Humanizem
12:48
Unregistered Anonymus je komentiral/a na 5G
12:39

Vabilo na delavnico za člane kluba: OCENJEVANJE BONITETE POSLOVNIH PARTNERJEV ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA

Klub Zlatorog

 Naša podjetja in organizacije so vse bolj izpostavljena najrazličnejšim poslovnim tveganjem. Tako se, recimo, še ne moremo dokončno veseliti poslovnega uspeha, če smo uspeli pridobiti novega kupca ali če smo uspeli več prodati, saj moramo počakati, da bo kupec izdelke, blago, material in storitve, ki smo mu jih prodali, tudi plačal. Za podjetnika že dolgo časa velja, da je njegova sreča pozitiven denarni tok. Tovrstno tveganje (kreditno) je le eno izmed mnogih. Tu so še druga finančna tveganja, tečajno, obrestno, pa investicijsko tveganje, cenovno tveganje, itd. Naša podjetja veliko izvažajo v različne države izven EU območja, zato ne smemo pozabiti tudi na deželno tveganje. Ko v podjetjih pridobivamo nove posle, ko si v svojem portfelju kupcev povečujemo število novih odjemalcev naših izdelkov in storitev, ali poskušamo novega poslovnega partnerja spoznati tudi skozi prizmo nekaterih relevantnih finančnih kazalnikov? Se pozanimamo za njegovo boniteto, še posebej če želimo z njim poslovati na odprto? Ali so med našimi kupci taki, ki smo jih opredelili kot strateške, kar pomeni, da je usoda našega podjetja dolgoročno odvisna prav od njih? Kaj pa, če se tudi njim kaj zalomi, da nepričakovano pride do krize v panogi, do recesije, ali imamo potem na voljo plan B? To je le nekaj temeljnih vprašanj, ki si jih skrbni podjetniki in menedžerji nenehno postavljamo, da bi v takšnih problemskih situacijah znali še pravočasno ukrepati. Ker nas je že kar nekaj članov Kluba podjetnikov ZLATOROG Celje izrazilo željo, da bi radi izpopolnili svoja upravljavska in vodstvena znanja tudi s finančnimi vsebinami, še posebej tistimi, ki nam lahko pomagajo pri obvladovanju zgoraj navedenih tveganj, smo se v vodstvu kluba odločili, da vključimo v letni program Kluba podjetnikov ZLATOROG Celje tudi takšne izobraževalne teme.   Tako že kar v mesecu maju organiziramo posebno predavanje oziroma delavnico na temo     OCENJEVANJE BONITETE POSLOVNIH PARTNERJEV ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA V POSLOVANJU   v četrtek, 5. maja 2016 ob 18. uri v sejni sobi podjetja ETRA d.o.o., v Bukovžlaku pri Celju.   Tokrat bo naš gost doc. dr. Živko BERGANT, Inštitut za poslovodno računovodstvo, Ljubljana. Delavnico bo moderiral generalni sekretar kluba mag. Vladimir BUKVIČ. Okvirna vsebina delavnice je naslednja. -          Boniteta podjetja in temeljne informacije -          Zunanji znaki možne krize v podjetju -          Finančna boniteta poslovnega partnerja in ocena njegove plačilne sposobnosti   Po uvodnem predavanju (približno eno uro) bo sledila razprava. Zato vas prosimo, da pripravite svoja vprašanja. Pričakujemo, da bo teh veliko, saj bo to tudi prilika, da bomo dobili dobre smernice in napotke, kako se odzvati v posameznih problemskih položajih, v katere zaidejo naša podjetja/organizacije. Na spletni strani kluba bomo objavili dvoje odličnih gradiv našega gosta. Na delavnico vabimo tudi člane Društva ekonomistov Celje. Vljudno vabljeni in lepo pozdravljeni. Predsednik Franc Preložnik, s.r.

Preberi več

KAJ JE DOBIČEK?

Klub Zlatorog

Dobiček je pojem, ki ga v poslovnem življenju slišimo in izgovarjamo skoraj vsak dan. Toda: 1.      Ali si pod tem pojmom vsi isto predstavljamo? 2.      Ali ga vsi enako razumemo? 3.      Ali nam vsem daje enako informacijo? 4.      Kakšna je izrazna moč dobička kot informacije?   Odgovori na ta in podobna vprašanja so samo na prvi pogled enostavni. Dobiček je namreč možno obravnavati z različnih vidikov, kot na primer: vidik družbenoekonomskega sistema narodnogospodarski vidik podjetniški vidik notranjepodjetniški vidik (vidik posameznih centrov odgovornosti – centrov dobičkonosnosti) vidik računovodskih standardov vidik posameznega posla vidik gospodinjstva vidik posameznika jezikoslovni vidik filozofski vidik psihološki vidik in še in še   Če se omejimo na dobiček organizacije, je običajno najhitrejši odgovor na naslovno vprašanje čisto računska opredelitev dobička in sicer: dobiček je razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. Tak odgovor ni točen že z vidika računovodskih predpisov, saj imamo številne organizacije (na primer zavodi, gospodarske javne službe), ki sicer imajo prihodke in odhodke, nimajo pa dobička. Njihov poslovni izid je namreč presežek prihodkov (ali pa primanjkljaj prihodkov). Po drugi strani pa je vprašljiva taka računska opredelitev (knjigovodski vidik) tudi zaradi tega, ker je možno vsako računovodsko kategorijo izračunati na številne načine. Dobiček lahko na primer izračunamo tudi kot razliko med končnim in začetnim kapitalom, popravljeno za neposredne spremembe kapitala (na primer dokapitalizacija, dekapitalizacija, izplačilo dividend, nakup lastnih delnic in podobno). Iz tega sledi, da računska opredelitev neke računovodske kategorije nikakor ni tudi njena vsebinska opredelitev, saj bi imeli toliko vsebin, kot je možnih izračunov. Pojasnjevanje računovodskih kategorij glede na način njihovega izračuna pa vodi neposredno v oblikovanje dezinformacij, kar se žal v naši praksi (pre)pogosto dogaja.   Če želimo vsaj delno odgovoriti na uvodno zastavljena vprašanja, moramo dobiček očitno obravnavati kot informacijo in poskusiti ugotoviti, kaj nam pove oziroma kakšna je njegova izrazna moč. Pri tem moramo upoštevati, da je informacija podatek, ki služi določenemu znanega uporabnika. To pa pomeni, da lahko različnim uporabnikom pojem dobička pomeni različno vsebino (vzbuja različne občutke priložnosti ali nevarnosti), saj se temeljni nameni (interesi) različnih uporabnikov seveda razlikujejo.   Tako kot večino ekonomsko finančnih kategorij, lahko torej tudi dobiček kot informacijo obravnavamo z več vidikov, kot na primer: Lastniški vidik Lastnik je v podjetje vložil svoje premoženje s katerim tvega, zato je njegov temeljni interes povečanje tega premoženja. Z vidika (so)lastnika podjetja je dobiček torej informacija, ki pove, da se je premoženje lastnika povečalo, v primeru izgube pa zmanjšalo. Pri tem je treba poudariti, da interes lastnika na ta način ni v celoti zadovoljen, saj je to le informacija, oblikovana po računovodskih merilih, ki ne dajejo popolne informacije za lastnika. Gre namreč za dejstvo, da se premoženje lastnika realno poveča le, če je dobičkonosnost podjetja večja od pričakovane donosnosti (cene) lastniškega kapitala. Premoženje lastnika se torej poveča le v primeru ekonomskega dobička (ekonomske dodane vrednosti – Economic Value Added), saj ima lahko podjetje izkazan računovodski dobiček in istočasno ekonomsko izgubo, kar zmanjšuje vrednost enote lastniškega kapitala podjetja. Vidik poslovodstva (managementa) Za poslovodjo podjetja kot sistema je pomembno, da je sistem sposoben zadovoljiti interese vseh deležnikov (interesnih skupin – stakeholders), pri čemer mora zagotavljati dolgoročni obstoj podjetja. Poslovodji podjetja dobiček omogoča zadostiti tej nalogi zlasti zaradi naslednjih dejstev, ki jih nosi dobiček kot informacija: a)      dobiček pomeni, da je bilo vrednostno gledano, ustvarjenega več, kot porabljenega, v primeru izgube pa je bilo več potrošenega kot je bilo učinkov iz poslovanja. Seveda je to minimalna informacija, saj je tudi za poslovodjo pomemben interes lastnikov (ekonomski dobiček). b)      Za poslovodjo pa je pomemben tudi razvojni vidik. V tem pogledu mu lahko dobiček (ob drugih nespremenjenih okoliščinah) pomeni povečevanje investicijske sposobnosti podjetja oziroma možnost povečevanja obsega poslovanja. c)      To pa seveda pomeni tudi izboljševanje pogajalske moči in konkurenčnosti podjetja na trgu ter možnost nadaljnjega izboljšanja odličnosti poslovanja podjetja. d)     Ne nazadnje poslovodstvu dobiček pomeni tudi določene materialne koristi in ugled v okolju. Ekonomski vidik Ekonomist načeloma primerja žrtev in korist. Zato za njega dobiček pomeni, da je bil podjetniški podvig upravičen (korist je večja od žrtve) in da je investitor (lastnik) upravičeno tvegal, zato mu dobiček tudi pripada. Izguba pa kaže ekonomsko neupravičenost podjema (podjetniškega podviga) oziroma preveliko izpostavljenost tveganju. Dejstvo, da dobiček pripada lastniku je pomembna razsežnost tega pojma, zato ima obdavčevanje presežkov prihodka drugih organizacij s strani države (na primer zavodov) drugačno družbenoekonomsko vsebino, ki pa ni dosledno upoštevana, niti v praksi (davčnem sistemu), niti v teoriji javnih financ. Finančni vidik Temeljna naloga finančne funkcije v podjetju je zagotovitev njegove plačilne sposobnosti. Na tekočo plačilno sposobnost podjetja dobiček (niti računovodski niti ekonomski) neposredno ne vpliva, saj predstavlja poslovnoizidni tok (prihodki in odhodki) in ne predstavlja denarnega toka (prejemki in izdatki). Zato imamo lahko na primer dobiček in kljub temu prazen poslovni račun. Nedvomno pa je učinek poslovanja z dobičkom velik tudi s tega vidika vsaj zaradi dveh razlogov: a)      Vsak tolar dobička avtomatsko pomeni zmanjšanje obsega zadolženosti podjetja, izguba pa pomeni povečanje zadolženosti podjetja. Pri tem je pomembno, da gre istočasno za povečevanje lastniških (dolgoročnih) virov in s tem za izboljšanje kapitalske ustreznosti podjetja. Seveda pa izguba avtomatsko pomeni dodatno zadolženost podjetja (tudi če še ne vemo, da imamo izgubo). Iz tega sledi, da dobiček vpliva na zmanjšanje tveganja v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja. b)      Zmanjševanje tveganja podjetja vpliva na izboljšanje njegove bonitete, s tem pa tudi na izboljšanje pogojev (strošek obresti) in možnosti financiranja (dostop do drugih virov financiranja). Vidik upnikov Za upnike je najpomembnejša informacija o tveganju njihove naložbe. To postaja vedno bolj pomembno tudi formalno, saj Baselski kapitalski dogovor bank velja že od leta 1988 in je z novimi dopolnitvami (Basel II), vedno bolj zahteven. Večje tveganje naložb neposredno pomeni tudi večje stroške poslovanja bank. Dobiček podjetja zato pomeni predvsem zmanjšanje tveganja njihove naložbe in s tem tudi zmanjšanje njihovih stroškov. Po drugi strani pa lahko dobiček podjetja pomeni za upnike tudi potencialno povečanje njihovega obsega poslovanja tako v pogledu naložb, kot tudi v pogledu pridobivanju novih depozitov oziroma virov sredstev. Vidik poslovnih partnerjev  Za poslovne partnerje (tako za odjemalce kot tudi dobavitelje) je običajno najpomembnejši vidik dolgoročno in kakovostno sodelovanje s podjetjem. Zato za njih dobiček podjetja prvenstveno pomeni zmanjšanje tveganja in možnosti povečanja obsega poslovnega sodelovanja. Vidik tekmecev Za vsako podjetje je najpomembneje spoznati svoje tekmece (konkurenco), njihove prednosti in slabosti. Zato jih dobiček podjetja po eni strani opozarja na potrebo podrobnejše primerjalne analize (benchmarking) za izboljšanje svojega poslovanja, po drugi strani pa na dejstvo, da se bodo lahko pogoji poslovanja na trgu zaostrili. Lahko se torej pokaže potreba po rekonstrukciji njihove poslovne vizije in strategije. Vidik zaposlenih Za zaposlence dobiček pomeni predvsem možnost povečanja ali vsaj ohranjanja materialnih koristi in socialne varnosti (seveda tudi participacije na dobičku), česar pa seveda brez ustreznih pogajanj (sindikat) ni mogoče zagotoviti. Po drugi strani pa izguba nesporno pomeni poslabšanje socialne varnosti in veliko verjetnost zmanjševanja materialnih koristi. Davčni vidik Država prvenstveno želi čim večji prispevek podjetja k financiranju državnih in družbenih institucij in skupnih potreb, kar je na kratek rok seveda v čistem nasprotju z neposrednimi interesi do sedaj navedenih interesnih skupin. Zato je izkazani dobiček v pomembni meri odvisen od davčnega načrtovanja in oblikovanja davčne osnove v podjetju. To pa hkrati predstavlja tudi enega pomembnih razlogov, zakaj izkazani dobiček podjetja na kratek rok praviloma ni enak dobičku z objektivno ekonomskega vidika. Družbeni vidik Ožje okolje podjetja (lokalne skupnosti in civilna družba - društva), širša družba in javnost želijo pozitiven vpliv podjetja na kakovost življenja in zaposlenosti v državi. Dobiček jim zato kaže prispevek podjetja k povečanju finančne moči gospodarstva in izboljšanju življenjske ravni prebivalstva.   Vidimo, da različne interesne skupine različno dojemajo dobiček podjetja, zato ga je možno na različne načine opisati. To pa je le formalna ugotovitev. Vsebinsko lahko zaključimo, da je dobiček praktično najpomembnejša kategorija za vse interesne skupine. To hkrati pomeni veliko odgovornost analitikov in oblikovalcev informacij, ki morajo po eni strani upoštevati želje uporabnikov v pogledu izčrpnosti informacije, po drugi strani pa strokovno in etično korektnost pri obdelavi in analiziranju podatkov ter uporabi ustreznih metod. Neposredna uporaba postavke dobička iz izkaza uspeha, brez ustrezne analize njegovega porekla, namreč ne zadovoljuje v celoti praktično nobene interesne skupine. Po drugi strani seveda obstaja nevarnost prevelikega razkrivanja poslovne skrivnosti. Zato morda ni bilo odveč zgornje razmišljanje o izrazni moči dobička kot informacije.     Ljubljana, maj 2008                                                                                               Dr. Živko Bergant                                                                                               Visoka šola za računovodstvo   Objavljeno v: Poslovodno računovodstvo, št. 1/2008, str. 82-85.

Preberi več

DODANA VREDNOST IN STEČAJI

Klub Zlatorog

Splošno priznani temeljni cilj ekonomskega sistema je ustrezna raven proizvodnje dobrin in storitev za zadovoljevanje človeških potreb (Mihelčič, 2009). Obseg novo ustvarjenih dobrin in storitev velika večina držav statistično spremlja. Na tej podlagi se tudi medsebojno primerjajo. Ta obseg na ravni države pomeni novoustvarjeno vrednost, ki je razlika med prodajo in stroški, ki so nastali pri proizvodnji izdelkov ali storitev. Imenujemo jo kosmati oziroma bruto domači proizvod (BDP), ki pomeni dohodek države. Načeloma je to seštevek vsega dohodka, ki ga ustvarijo združbe (vse vrste pravnih oseb, ki pridobivajo prihodke) v neki državi. Če bi dodali še novo ustvarjeno vrednost državljanov in njihovih združb v tujini, bi govorili o bruto družbenem proizvodu, ki povečuje blaginjo družbe kot celote. Na ravni združbe (podjetja) je ta novo ustvarjena vrednost s slovenskimi računovodskimi standardi opredeljena kot dohodek, v svetu pa jo obravnavajo kot dodano vrednost (angl.: added value). Računsko pomeni razliko med seštevkom vseh prihodkov in vseh odhodkov, iz katerih so izvzeti:stroški dela, stroški financiranja in davki. Dodana vrednost v poslovanju torej načeloma pripada: zaposlencem s plačami in povračili posojilodajalcem in kreditorjem z obrestmi in drugimi nadomestili, lastnikom z dividendami in drugimi vrstami nadomestil, organizaciji z oblikovanjem rezerv in zadržanim čistim dobičkom, državi z davki. Dodana vrednost je namreč nastala z napori zaposlencev in s prispevkom vlagateljev kapitala. Ta ugotovitev je osnovno izhodišče, tako za njeno izračunavanje kot tudi za pojasnjevanje in uporabo pri poslovnih odločitvah podjetja. Že iz navedenega vidimo pomembnost dodane vrednosti kot informacije. Kaže namreč dosežek skupnih prizadevanj vlagateljev kapitala, poslovodstva in zaposlenih, ki skupaj tvorijo sodelujočo ekipo. S tem dodana vrednost daje osnovo za merjenje skupne učinkovitosti poslovanja. Dodana vrednost daje torej novo razsežnost poročanju o dosežkih združbe.   Z dodano vrednostjo je podana neposredna povezava s pravičnostjo delitve in družbeno odgovornostjo, ki vključuje cilj trajnostnega razvoja združbe. Dodana vrednost torej odraža družbeno koristnost obstoja združbe, s tem pa pomeni tudi pogoj za njegovo preživetje in trajnostni razvoj. Obstoj je na kratek rok možen brez ustvarjanja dobička, preživetje združbe pa ni možno brez ustvarjanja dodane vrednosti. Dobiček je predstavnik lastniške teorije podjetja, dodana vrednost pa je izraz podjetniške teorije, ki upošteva več interesnih skupin.   Odsotnost dobička še ne pomeni, da podjetje ne prispeva k družbeni blaginji. Kljub izgubi ima lahko podjetje pozitivno dodano vrednost. To pomeni, da je delež ostalih deležnikov v dodani vrednosti večji od računovodsko izkazane izgube. V tem primeru so lastniki kapital sicer izgubili deloma na račun drugih deležnikov v podjetju (zaposlencev, bank in države), podjetje pa je kljub temu prispevalo k večji blaginji države. Če podjetje ne ustvarja dodane vrednosti, so bila sredstva v poslovanju neustrezno (u)porabljena.   To dejstvo utemeljuje in daje podlago za drugačno obravnavanje izgube v podjetjih, še zlasti pa drugačno obravnavanje poslovanja in stečajev podjetij s strani države. Država je namreč: 1.      pomemben deležnik v dodani vrednosti posameznih združb; 2.      nosilec in varuh interesa vseh državljanov glede povečevanja ravni splošne blaginje, torej rasti bruto družbenega proizvoda; 3.      nosilec in izvajalec ukrepov za zagotavljanje ustreznega gospodarskega okolja in pogojev za uspešno poslovanje združb 4.      nosilec in pospeševalec ideje in ukrepov za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost podjetij.   Iz tega sledi, da ima država legitimen interes za uspešno poslovanje združb, saj se v nasprotnem primeru zmanjšuje bruto družbeni proizvod. Vprašanje je torej, ali je ta interes dovolj zaščiten z veljavno zakonodajo in prakso.   Trenutna zakonodaja deluje predvsem v treh smereh: 1.      predpisi za urejanje gospodarskega prostora in pogojev poslovanja; 2.      predpisi o državni pomoči podjetjem, ki so v težavah; 3.      pomoč podjetjem v težavah s plačilno sposobnostjo (insolvenčna zakonodaja).   V zvezi s prvo točko tukaj ne bomo govorili, kljub njeni aktualnosti in pomembnosti. Drugi dve točki pa bomo obravnavali z vidika interesa države, ki smo ga zgoraj opredelili.   Poglejmo primer, ko podjetje ustvarja izgubo. Država, kot deležnik v podjetju ima enak interes kot lastniki podjetja (udeležba v dodani vrednosti), zato ne more in ne sme biti do takega pojava ravnodušna. Še posebej vse navedeno velja za podjetja, kjer je država večinski ali pomemben lastnik. Seveda enako načelo (ne)ravnodušnosti velja tako za sindikat, ki je predstavnik interesov delavcev, kot tudi za upnike podjetja.   Tu pa že trčimo na široko uveljavljena pravila kapitalizma, po katerih lahko podjetje posluje z izgubo brez posledic za lastnika (razen tega, da se je zmanjšala vrednost njegovega vložka).   Dejstvo je, da se je s tem zmanjšala udeležba vseh deležnikov v dodani vrednosti, s tem pa tudi blaginja celotne države. Če se lastnik podjetja, ki kljub izgubi še ustvarja pozitivno dodano vrednost, odloči za likvidacijo podjetja, prav tako pomeni zmanjšanje pričakovanega družbenega proizvoda. Država namreč izgubi prihodke iz naslova davkov, po drugi strani pa ima dodatne izdatke za nezaposlene delavce.   Država danes nima možnosti intervencij v podjetju, kadar le-ta posluje z izgubo, kljub temu, da je prizadet njen legitimni interes. O morebitni pomoči razmišlja šele na prošnjo podjetja, ki pa je omejena tudi s pravili Evropske unije.   Insolvenčna zakonodaja začne delovati šele v primeru, ko izguba podjetja ogroža njeno plačilno sposobnost, s tem pa tudi poslovanje poslovnih partnerjev. Postopki prisilne poravnave in stečaja z vidika zagotavljanja družbene blaginje delujejo prepozno.   Uveljavljanje legitimnih interesov države v podjetjih je torej premalo učinkovito. Kaj storiti?   Najpomembnejši koraki so naslednji: 1.      Zagotoviti je treba dovolj širok konsenz politike o vlogi države z vidika varuha blaginje in trajnostnega razvoja družbe. To je možno s pomembno podporo stroke, ki mora biti interdisciplinarno uglašena, kajti v resnici gre za "revolucijo" v številnih glavah, ki še vedno menijo, da je dobiček edino merilo uspešnosti v poslovanju. 2.      Šele na tej podlagi je lahko utemeljena legitimnost interesov države (seveda ne političnih strank) v posameznih podjetjih. 3.      Na podlagi te legitimnosti je treba spremeniti tudi številno zakonodajo, ki bi zagotavljala preglednost postopkov, način in obseg vpletanja države v posamezno podjetje, ki posluje z izgubo. 4.      V tem okviru je treba dopolniti tudi računovodske standarde z obveznim izkazom dodane vrednosti in izboljšati informacijske sisteme v podjetjih. 5.      Pri tem je treba zagotoviti skupno delovanje vseh deležnikov, torej tudi sindikatov in financerjev, ki imajo načeloma enake interese. S tem bi se izognili tudi morebitnemu pretiranemu delovanju državnih organov. Tudi interese drugih deležnikov naj bi upoštevala spremenjena zakonodaja. 6.      Za ustrezno izvajanje predpisov je treba organizirati dodatno izobraževanje in strokovno pomoč. 7.      Zagotoviti je treba ustrezen nadzor, ki bi upošteval vse legitimne interese.   V zvezi z zgornjimi predlogi se pojavljata vsaj dve vprašanji: 1.      Ali ni tak pristop preveč idealističen in zato neuresničljiv? 2.      Ali ne pomeni samo več birokracije in dodatnih problemov?   Na obe vprašanji bi lahko samo do neke mere odgovorili pritrdilno. Če pa nič ne bi storili, bi to pomenilo ohranjanje sedanjega stanja, za katerega smo na začetku tega razmišljanja ugotovili, da je neustrezno in ne zagotavlja vitalnih interesov vseh državljanov. Ohranjanje stanja je tudi načeloma najslabša možna politika.   Poseben ugovor spremembam je seveda lahko dejstvo, da tudi v tujini na ravni držav še ne razmišljajo na predlagani način (čeprav je cilj trajnostnega razvoja vsaj v stroki in politični retoriki že dolgo prisoten). Menim, da brez soglasne strokovne zavrnitve tega ugovora ne bo političnega konsenza za spremembe. Pri tem pa je treba poudariti, da predlagani večji vpliv države ne sme pomeniti večjega vpliva političnih strank v posameznem podjetju, temveč je treba zagotoviti preglednost in objektivno strokovnost pri izvajanju ukrepov. To pa je verjetno dodatna težava.  Ljubljana, april, 2016                                                                                                            Dr. Živko Bergant

Preberi več

Vabilo na delavnico za člane kluba: OCENJEVANJE BONITETE POSLOVNIH PARTNERJEV ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA

Klub Zlatorog

 Naša podjetja in organizacije so vse bolj izpostavljena najrazličnejšim poslovnim tveganjem. Tako se, recimo, še ne moremo dokončno veseliti poslovnega uspeha, če smo uspeli pridobiti novega kupca ali če smo uspeli več prodati, saj moramo počakati, da bo kupec izdelke, blago, material in storitve, ki smo mu jih prodali, tudi plačal. Za podjetnika že dolgo časa velja, da je njegova sreča pozitiven denarni tok. Tovrstno tveganje (kreditno) je le eno izmed mnogih. Tu so še druga finančna tveganja, tečajno, obrestno, pa investicijsko tveganje, cenovno tveganje, itd. Naša podjetja veliko izvažajo v različne države izven EU območja, zato ne smemo pozabiti tudi na deželno tveganje. Ko v podjetjih pridobivamo nove posle, ko si v svojem portfelju kupcev povečujemo število novih odjemalcev naših izdelkov in storitev, ali poskušamo novega poslovnega partnerja spoznati tudi skozi prizmo nekaterih relevantnih finančnih kazalnikov? Se pozanimamo za njegovo boniteto, še posebej če želimo z njim poslovati na odprto? Ali so med našimi kupci taki, ki smo jih opredelili kot strateške, kar pomeni, da je usoda našega podjetja dolgoročno odvisna prav od njih? Kaj pa, če se tudi njim kaj zalomi, da nepričakovano pride do krize v panogi, do recesije, ali imamo potem na voljo plan B? To je le nekaj temeljnih vprašanj, ki si jih skrbni podjetniki in menedžerji nenehno postavljamo, da bi v takšnih problemskih situacijah znali še pravočasno ukrepati. Ker nas je že kar nekaj članov Kluba podjetnikov ZLATOROG Celje izrazilo željo, da bi radi izpopolnili svoja upravljavska in vodstvena znanja tudi s finančnimi vsebinami, še posebej tistimi, ki nam lahko pomagajo pri obvladovanju zgoraj navedenih tveganj, smo se v vodstvu kluba odločili, da vključimo v letni program Kluba podjetnikov ZLATOROG Celje tudi takšne izobraževalne teme.   Tako že kar v mesecu maju organiziramo posebno predavanje oziroma delavnico na temo     OCENJEVANJE BONITETE POSLOVNIH PARTNERJEV ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA V POSLOVANJU   v četrtek, 5. maja 2016 ob 18. uri v sejni sobi podjetja ETRA d.o.o., v Bukovžlaku pri Celju.   Tokrat bo naš gost doc. dr. Živko BERGANT, Inštitut za poslovodno računovodstvo, Ljubljana. Delavnico bo moderiral generalni sekretar kluba mag. Vladimir BUKVIČ. Okvirna vsebina delavnice je naslednja. -          Boniteta podjetja in temeljne informacije -          Zunanji znaki možne krize v podjetju -          Finančna boniteta poslovnega partnerja in ocena njegove plačilne sposobnosti   Po uvodnem predavanju (približno eno uro) bo sledila razprava. Zato vas prosimo, da pripravite svoja vprašanja. Pričakujemo, da bo teh veliko, saj bo to tudi prilika, da bomo dobili dobre smernice in napotke, kako se odzvati v posameznih problemskih položajih, v katere zaidejo naša podjetja/organizacije. Na spletni strani kluba bomo objavili dvoje odličnih gradiv našega gosta. Na delavnico vabimo tudi člane Društva ekonomistov Celje. Vljudno vabljeni in lepo pozdravljeni. Predsednik Franc Preložnik, s.r.

Preberi več

Vabilo na delavnico za člane kluba: OCENJEVANJE BONITETE POSLOVNIH PARTNERJEV ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA

KAJ JE DOBIČEK?

DODANA VREDNOST IN STEČAJI

Vabilo na delavnico za člane kluba: OCENJEVANJE BONITETE POSLOVNIH PARTNERJEV ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA

Pridruži se našemu družbenemu omrežju

Zadnje objave

kategorija 1

V A B I L O na srečanje TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA ...
(0)
Vabilo na klubsko srečanje JAVNE FINANCE NA NIVOJU EU IN V ...
(0)
KAJ JE DOBIČEK?
(0)
DODANA VREDNOST IN STEČAJI
(0)

kategorija 2

VABILO na TRADICIONALNO PREDNOVOLETNO SREČANJA Kluba ...
(0)
Vabilo na predavanje ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU – CONDITIO ...
(0)
Nekaj ključnih poudarkov s klubskega srečanja v četrtek, 19. ...
(0)
DODANA VREDNOST IN STEČAJI
(0)

kategorija 3

(1)
KAJ JE DOBIČEK?
(0)
DODANA VREDNOST IN STEČAJI
(0)
Vabilo na klubsko srečanje JAVNE FINANCE NA NIVOJU EU IN V ...
(0)

Časovnica

categories
Najbolj obiskano
Fotografije
Prijatelji

Prijatelji

Bojan  AhlinSebastijan Jugsrdjan DžumhurTEAL d.o.o. Branko Gaber
Slovenski in svetovni politični hlev na dan 5.12.19

Politično zelo vesel dan, ko je bilo dovolj prostora za norčevanje iz navadnih državljanov, naj bo delavcev ali upokojence ali pa državljanov, ki sanjajo o državljanskih pravicah. Potem pa spet ...

Kozarci za pivo

Kozarci za pivo veljajo za obvezen pripomoček vseh največjih ljubiteljev te priljubljene pijače. Na slovenskem trgu je velika izbira kozarcev, vrčev ali tako imenovanih kriglov za pivo. Nekateri z ...

James Corbett in James Pilato: Aktualne novice

https://www.bitchute.com/video/apf4J7igx2Q/

Apr 19, 2016
Zivko Bergant
 Naša podjetja in organizacije so vse bolj izpostavljena najrazličnejšim poslovnim tveganjem. Tako ...
(0)
May 03, 2016
KAJ JE DOBIČEK?
Dobiček je pojem, ki ga v poslovnem življenju slišimo in izgovarjamo skoraj vsak dan. ...
(0)
May 03, 2016
DODANA VREDNOST IN STEČAJI
Splošno priznani temeljni cilj ekonomskega sistema je ustrezna raven proizvodnje dobrin in storitev za ...
(0)
Mar 11, 2016
Vabilo na klubsko srečanje JAVNE FINANCE NA ...
 VABILO Če je propad banke Lehman Brothers predstavljal prvi del, kriza evrskega območja pa njegov drugi ...
(0)
Feb 09, 2016
V A B I L O na srečanje TRAJNOSTNI RAZVOJ IN ...
Skoraj ni več podjetja, ki ne bi v javno dostopnih informacijah omenjalo svojega prispevka v trajnostnem razvoju ...
(0)
Jan 07, 2016
Vabilo na predavanje ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU ...
Celje, 6. januar 2016V A B I L O  Menedžerji in podjetniki smo zelo umsko obremenjeni in nenehno ...
(0)
Nov 26, 2015
Nekaj ključnih poudarkov s klubskega srečanja v ...
... na temo »Kako uresničiti reindustrializacijo Slovenije in tudi savinjske regije« V omizju sta ...
(0)
Nov 24, 2015
VABILO na TRADICIONALNO PREDNOVOLETNO SREČANJA ...
                                            ...
(0)
Nov 17, 2015
Franjo Štiblar: REINDUSTRIALIZACIJA SLOVENIJE
Revitalizacija industrije je lahko eden pomembnih elementov gospodarske strategije Slovenije. Zanjo obstajajo ...
(0)
Nov 10, 2015
KAKO URESNIČITI REINDUSTRIALIZACIJO SLOVENIJE IN ...
 Celje, 9. november  2015V A B I L O Na jubilejnem 10. Vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je v mesecu ...
(0)
Nov 05, 2015
Strokovno in poklicno izobraževanje za potrebe ...
Nekaj ključnih poudarkov s klubskega srečanja v četrtek, 29. 10. 2015 na temo »Strokovno in poklicno ...
(0)
Oct 22, 2015
TRADICIONALNEGA MARTINOVANJA Kluba podjetnikov ...
Kadar prihaja na mizo vino, odhajajo skrivnostiArmenski pregovor Vljudno vas vabimo, da se v spremstvu ...
(0)