Članek
Razmišljanje
Objavljeno May 07, 2016

Kako naše besede razumejo ljudje okoli nas? Nas razumejo? Vedo kaj želimo sporočiti? Ali pišemo/govorimo nekaj, kar je najbolj popularno v tistem trenutku in izbiramo ljudi, ki nas podpirajo v naših besedah. Vendar, kaj pomenijo besede, če ne stojimo za njimi. Nič. Kajti, če kar nekaj govoričimo, ne da bi vedeli kaj, potem je bolje, da ne govorimo. Ko pišemo moramo poleg besed izbirati tudi temo. O čem pisati, kaj pisati in kako pisati. Nekatere teme se zdijo pivlečene za lase, ker notri ni nobene logike, niti trohlice zdrave pameti. 

Če ljudje govorijo grde besede, ni potrebno ukiniti grdo govorjenje in ga kaznovati, ampak je potrebno to, da vsak sam dojame, da grde besede niso rešitev, ampak problem in večanje problema. Vendar to ni tako enostavno. Veliko ljudi reagira na besede, ki jih sam ne razume, ne ve kaj pomenijo, ter tako misli, da ga tisti človek provocira. Ravno zato so slovarji, kjerso razložene besede za vse enako in jih lahko vsi enako razumemo. Najslabše je nekoga poimenovati z neko besedo, ki ji da tisti posameznik, ki jo je "izumil" oziroma povedal kar svoj pomen in potem nihče ne ve kaj pomeni. 

So tudi ljudje, ki pišejo, kar jim pade na misel v tistem trenutku. Vendar tisto zapišejo, brez da bi pomislili, ali je logično ali ne. Povzemajo članke, in jih komentirajo po svoje, čeprav ima tako ali tako vsak posameznik svoje mnenje o članku, je še toliko različnih mnenj o povzetem članku. In tako prihaja do konfliktov, ki jih povzročamo sami. Tako sebi, kot tudi drugim. Res je, da smo sami krivi, če reagiramo na besede drugih, ker tistih besed nismo sprejeli in jih ne razumemo v pravem kontekstu. Vendar hkrati so krivi tudi tisti, ki pišejo na tak način, da povzročajo konflikte.

Naj dam svoj primer. Velikokrat začnem govoriti o čustvih, saj sem na lastnih izkušnjah ugotovila, da je različno počutje, če me čez dan spremljajo močna čustva, ali če le-teh ni. Ko ljudem omenim, da čustva niso potrebna, sem v veliki večini napadena, da če ni čustev, da postajamo roboti, da čustva nam dajejo človeškost in tako dalje. S tem se ne strinjam. Tudi če imamo čustva smo roboti in to čustveni roboti, ker se odločamo na podlagi čustev.

S pomočjo čustev nas voditelji in ljudje okoli nas manipulirajo. Poglejmo primer nakupa počitnic ali samo mila. Kupujemo tiste počitnice in tiste vonje mil, ki nam vzbujajo lepe, pozitivne občutke. Če fotografiraš eno stvar, ter eno fotografijo posvetliš, daš notri pozitivne besede, drugo pustiš neobdelano in poveš realne stvari, katero fotografijo bodo ljudje izbrali? Tisto, ob katerih bodo imeli pozitivna čustva. Čeprav ponujaš isto stvar. Potem mila. Tudi mila vsebujejo vonje, ki nam privabljajo pozitivna čustva, ni mil z nevtralnim vonjem, no so, vendar so namenjena pranju oz nadaljni izdelavi mil. Mila vsebujejo vonje, ki nam prikličejo pozitivne spomine, ter tisti, ki nam je najbolj všeč ga kupimo. Poglejmo še nekaj negativnega. Dva človeka, ki sta si nasprotnika, si želita iz drugega izbrskati same negativne ljudi, da bodo ljudje v njih videli slabe stvari in bodo do njih pričeli gojiti sovraštvo ali odpor. Kot da to ni čustvena manipulacija? In potem čustva se jemlje kot nekaj več.

Da, tudi živali imajo čustva, vendar niso odvisna od njih, tako kot ljudje, ter tudi pokažejo jih na dugačen način, s celim telesom in čustva ne samo čutijo, ampak jih živijo. Če so srečne, so srečne s celim telesom. Če so žalostne, to vidiš na celem telesu. Pri ljudeh, no vsaj pri meni, pa ko sem jezna, žalostna, še vedno hodim, delam, se pogovarjam, vendar čustva v meni kipijo in se jačajo in me ovirajo. Ali sreča. Ko sem srečna, imam samo nek izbruh, potem pa se umirim in sem utrujena. Vsak večer, ko čez dan imam močna čustva sem utrujena, saj življenjsko energijo porabljam za čustvovanje na napačen način. Začnimo živeti.

Čas je, da poveš kaj se je dogajalo od kar se nisi oglasila. Po malem te pogrešam in se nate spomnim :-)