Vse ima svojo "ceno". Jaz, ti, vsi, vsi predmeti in tudi živali in narava. Tudi čas ima svojo ceno. Vsi si jemljejo pravico, da odločajo o svoji ceni in o ceni drugih. Jaz sem vreden več kot ti. Ljudje smo vredni več kot živali, rastline in predmeti. Belci smo vredni več kot temnopolti. Zakaj tako? Nihče ni vreden nič. Mi sami si določamo ceno, jo postavljamo. Torej če imamo vsi ceno, bi morali imeti vsi isto ceno. Vendar katera je prava in poštena cena za vse? 

Prišlo bo do deljenja mnenj, do vojn, do izbruhov, prepirov in še česa. No, malo pretiravam. Vendar predvidevam, da se veliko ljudi ne bo strinjalo s to trditvijo. Naša poštena cena na čas. Ko se radimo imamo neomejen čas, ki si ga počasi krajšamo iz trenutka v trenutek. Večino časa izgubljamo z nepomembnimi stvarmi. Vendar čas teče. Poleg tega je edina poštena menjava, ta, da če ti jaz dam 1h svojega časa v izdelkih in storitvah, da je tudi tvoja ura časa v izdelkih ali storitvah enako vredna. To je 1h, 60minut. To je čas. To menjalno sredstvo imamo ves čas na voljo. Edina omejitev je število ur v dnevu, število dni v letu, število let do naše smrti.

Ko umremo nismo nič vreč vredni. A ni tako? Samo še pokopljejo nas. Zakaj? Ker jim ne podarjamo svojega časa za denar, ki ni denar, ampak kos ničvrednega papirja, ki ga imenujemo denar, ter ga nekateri posamezniki izkoriščajo. Samo časa sse ne da izkoristiti. 

Vsi delamo samo zase in za svoje dobro. Ok, ok, se oproščam. Veliko ljudi dela samo zase in za svoje dobro. Če bi ne bilo več denarja in bi vsak posameznik v tednu delal 1uro za skupno dobro, potem ne bi bilo več lakote in pomanjkanja. Ampak tu je drug problem.

Ljudje, ki so si nagrmadili papir, ki ga ne morejo niti jesti, mislijo, da lahko upravljajo z nami. Hočejo nas podjarmiti. Hočejo, da delamo zanje. Na predelih, kjer se nahajajo naravna bogastva hočejo iztrebiti ljudi, uničiti vse, samo da bi prišli do naravnih bogastev, ki so v lasti Zemlje. Vendar Zemlja ni nikogaršnja last, mi smo samo njihovi uporabniki. In ti ljudje hočejo si nagrabiti še več premoženja.

Vendar mi tega nočemo. Želimo si miru. Nočemo več gledatih teh pobojev. Nočemo več nepotrebnih smrti nedolžnih ljudi. Vendar kakšna je cena miru? Cena miru je, da se odpovemo denarju, stopimo skupaj, ugotovimo, da moj glas šteje toliko kot tvoj, si pomagamo. To je najvišja možna cena. Zakaj? Ker nihče noče tega. Ker verjame, da bo prišlo do še večjega poniževanja, do lakote, smrti, pobojev. 

Naj pride. Naj nas vse pobijejo. In kaj bodo potem imeli? Samo sebe in svoj denar, katerega ne bodo mogli jesti. Imeli bodo zastrupljeno ozračje in strupena semena. 

Mogoče ste se že pogovarjali z mano in smo se "skregali" zaradi tega, ker ne verjamem, da so cemtraili. Verjamem tudi, da so GSO dobri za nas. Vendar preden me obtožite, preberite do konca. Vseeno verjamem, da je narava zastrupljena. Koliko plastike je v oceanih, koliko "sranja" gre preko dimnikov v ozračje, koliko "sranja" spustijo v vode. Že to je dovolj. Prav tako verjamem, da GSO, rastline so dobre. No, začetki so bili dobri, osnove. Sedaj pa kdo ve kako se igračkajo z vsem tem. Genetika je dobra, zaradi nje smo ljudje in smo si različni. Vendar vmešavanje ljudi, ki jo izrabljajo za svoje dobro? Tukaj pa mi zasveti rdeča luč.

Veliko govorim o sebi, vendar nekaterih stvari še vedno ne veste. Ena stvar je ta, da sem kemijski tehnik in falirani študent vodarstva in komunalnega inženirstva (že vidim par ljudi, ki bodo lepo pokomentirali to, tisti moji, stalni komentatorji, upam, da se kaj učite tudi od mene).