Pri nas je danes padal sneg. No, saj ni samo pri nas. In verjetno nima noben pojma, zakaj sem začela na tak način. No, kot sem začela je padal sneg. Ker je bilo v prejšnjih dnevih toplo, so na plan pokukali že prvi znanilci pomladi. Saj še veste kaj so to, ali ste že pozabili. No, pokukali so zvončki. In danes, ko je zapadel sneg, je prekril tudi njih. Vendar jih ni uničil. Ne potrebujejo dodatne zaščite, vendar vseeno preživijo tudi pod snegom. So tako vzdržljivi, odporni na nihanja temperature, so nekaj. In potem pridemo ljudje, jih potrgamo in damo v vazo, ker želimo lepoto prinesti k sebi, venda uničimo pravo lepoto, saj se kmalu posušijo, ter ni od njih ničesar več.

Vendar kdo smo ljudje, kaj si lahko privoščimo? Niti brez zaščite oblek in obutve ne moremo hoditi zunaj, vaj ne v ekstremnih pogojih, v mrazu in vročini. Bojimo se najmanjših živali in si gradimo umetna, z umetnimi materiali grajena bivališča. Kdo smo mi, ljudje? Zavzeli smo kopno, ker na kopnem živimo, vendar ni nam dovolj. Zavzeti hočemo tudi vodo in zrak. Zakaj? Ali nam ni dovolj kopno? Ali nam ni dovolj, da smo kar smo? Ali smo res tako pohlepni, da si želimo vse zase? Vendar saj nič nimamo. Ne moremo preživeti nikjer, razen v idealnih razmerah brez zaščite, živali in rastline pa preživijo velike pozebe, suše, požare, poplave, zmrzali. Zakaj se imamo za več? Ali nismo tako kot rastline in živali le živa bitja, ki moramo živeti na tem planetu in sobivati. Da, prehranjujemo se z njimi, z živalmi in rastlinami. In ne samo to, izkoriščamo njih, ter tudi soljudi zaradi tega, ker sami hočemo nekaj več, biti boljši. Ne, ni mi narobe, da za preživetje, prehrano, ubijemo žival in jo pojemo. Vendar to ni to. Živali izkoriščamo. Tudi rastline izkoriščamo. Tudi rastline so živa bitja.

Vendar še vedno se imamo za nekaj več. Vendar nismo. Ubogamo ljudi, ki naj bi bili boljši od nas, ker imajo na bančnem računu večjo številko. Ampak ali je to bogastvo? Kaj bodo vzeli s seboj, ko bodo umrli? Ničesar. Pavijo, da je dolg na Zemlji ne vem kako visok. Vendar komu smo dolžni? Kdo je lastnik Zemlje, lastnik planeta? Ne, to niso bogati posamezniki, to smo vsi ljudje. In ta dolg bi morali tisti, ki imajo toliko denarja plačati nam, ostalim zemljanom. Ali pa še bolje. Ukinimo denar. Denar ni potreben. Delajmo na uslugo. Mogoče bi bilo bolje, da bi bila naša valuta kar čas. Ali nima vsak človek enako količino časa, ki jo porabi za različne stvari? Vendar ima vsak dan 24 ur, ter nihče nima več in nihče manj. Ja, dobro, čas ne obstaja, vendar zakaj smo ga morali zapreti? Zakaj imamo ure, ki nam kažejo čas? Da se lažje sporazumevamo. Vendar tako je vsaj približno pošteno.

Ampak ali je kaj pošteno za vse? Mislim, da ne bomo prišli v tako situacijo, da se bo celotno človeštvo strinjalo v določeni stvari. Ali pač. Mogoče je tisto, kar vidim jaz, da bi bilo dobro za večino, za drugega neprimerno. Vendar kdo ima prav? Kdo bo zmagal? Ali bo kdaj prišlo do tega, da ko bodo ljudje gledali neko stvar tudi vsi videli isto stvar, ali pa bodo vsi gledali po svoje in videli po svoje? Zakaj se ljudje tako prerekamo, si uničujemo življenje, skrbimo, da bo drugim slabo in nam dobro? 

Zakaj je toliko vojn, toliko nasilja, bolezni, zakaj toliko razmišljamo kaj bo ko bo če bo? Zakaj ne pogledamo živali in rastline, ter jih oponašamo? Zakaj se prerekamo zaradi malenkosti? Poglejmo zvončka iz začetka zgodbe. Je živo bitje in samo je. Tudi mi preprosto bodimo, zavedajmo se sebe, bodimo to kar smo, zavedajmo se dihanja. Zvonček preprosto je. Ne zanima ga za nič drugega, dela za kar je namenjen, raste, se razmnožuje, pomaga pri razvoju živali, daje hrano živalim. Nima se za nekaj več. Nima se za nekaj pomembnega. Samo preprosto je. Bodimo tudi mi taki. Delajmo tako, da ne bomo škodovali drugim in tudi ne sebi. Bodimo zgled.