Nimam še niti 30 let pa sem popolnoma utrujena in niti hobiji zame niso več užitek. Vidim vse probleme sveta, vem, da sem en problem svetu tudi sama. Danes mi je prišlo na pamet, da bi se ulegla in da bi zaspala, ko bi pa spala, pa bi me zamrznili za nekaj desetletij, da bi se zbudila, ko bo bolo na Zemlji spet pravo okolje za normalno življenje, saj trenutno je obup. Sosed bi umoril soseda, ker ima en cent dražji avto, pa dražjo barvo fasade, pa otroci imajo v šoli boljše ocene, ne vidijo pa resničnih problemov. Ne vidijo, da je denar sveta vladar in da je sovraštvo na vsakem koraku. Da namesto, da bi si pomagali, si mečejo polena pod noge, ter pošiljajo inšpektorje. Ljudje smo si sovražniki in se napadamo kot zveri, namesto da bi si pomagali. In v tak svet naj bi rojevali otroke. Da, vidim svetovni polom, vendar imam občasno potrebo, da bi v ta svet rodila otroke. Zakaj? Da bi zadovoljila potrebo po pozonosti, da bi lahko nekomu dala ljubezen, ki je niti sama nimam, da bi se lahko cartala in objemala z njimi, ker tega pač sebi ne morem dati. Pa ljudje, poglejte okoli sebe, ne zaradi vas samih, zaradi vaših potomcev če jih imate, če pa jih nimate, pa zaradi nedolžnih otrok, ki trpijo zaradi našega pohlepa po denarju, po še več denarja.