To objavo sem pričela pisati, ker sem morala dati iz sebe jezo. Da, jezna sem. Jezna sem na človeka, ki bi ravno sedaj, ko sem se jaz odločila, da bi šla se spočit, se je hkrati odločila tudi neka druga oseba, vendar to ni mogoče, saj mora biti nekdo doma. Prav tako, se je ta oseba z ato odločila ravno v trenutku, ko je tretja oseba rekla, da bi bil čas za košnjo otave, ker bo ravno lepo vreme. Ta oseba po mojem živi čisto v svojem svetu, kjer čas teče drugače.

Obenem pa sem jezna tudi nase, saj če bi se preselila od tu kjer živim, ne bi prihajalo do teh problemov in bi si lahko izbirala počitnice in dopust po lastni izbiri. Da, kriva sem sama s svojo lenobo in upanjem, da se bo kaj spremenilo, če nadaljujem tako, kot do sedaj. Ampak če delašvedno znova isto in pričakuješ drugačen rezultat, mora biti s tabo nekaj narobe. In z mano kolikor sklepam po teh mojih dejanjih je nekaj zelo narobe.

Prav tako pa sem jezna na vse nas mlade, ki naj bi bili upanje za to državo, vendar nas je iz dneva dan manj zaposlenih, če pa smo že zaposleni so naše plače nizke, vsaj na splošno. Vem, da so tudi izjeme, da so ljudje, ki imajo visoke plače, do katerih so prišli z lastnim znanjem in trudom, ampak vi ne morete rešiti več generacij nasmladih, ki samo krivimo državo kako je slaba in v kako stanje nas je pripeljala in razmišljamo, da bi odšli s trebuhom za kruhom v tujino, kjer se cedita mled in mleko. Ampak ali se res cedita? Ne verjamem, ker brez dela ni jela in povsod se moraš potruditi za svoj zaslužek. No, v tujini vsaj dobiš kar si zaslužil, kar pa za Slovenijo ne morem reči, saj iz lastnih izkušenj vem, kako te delodajalci na veliko zajebavajo v glavo, da se počutijo pomembni, na drugi lokaciji pa si gradijo kmečki turizem in so dobrodelni. Da, tudi taki so ljudje in ta, ki je to meni naredil še spada skoraj med nas, mlado generacijo. 

Jezna sem na našo generacijo, ker se ne znamo postaviti odraslim po robu in jim dokazati, da tudi mi lahko vodimo državo in da če ti spodleti prviš, drugič, tretjič in še velikokrat, da če delaš isto, da ne bo sprememb. Mladi bi tudi radi imeli besedo, pa ne pridemo do nje, saj so ljudje, ki vse vedo in vse znajo na vodilnih položajih in mi mladi itak nič ne vemo in znamo, ker smo pač mladi in smo brez ikušenj in bla bla bla. Kako pa naj dobimo izkušnje, če niti poslušati vas ne smemo, saj nas odrivate stran. Kažemo vam pot na boljše, ampak vi vidite tiste rešitve, ki nas peljejo v pogubo. Mladi ne znamo/znajo več fizično delati. Pokažite nam vi, kako se fizično dela, vzgojite skupaj z nami hrano, katero bi lahko jedli, da nam ne bi bilo potrebno je uvažati iz tujine. 

Ali res ne vidite našega srca in želje? Zakaj se skrivate po luknjah, ter nas podite stran. Pridite ven in skupaj nekaj ustvarimo. Bodite nam vzgled. Ja, mladi samo visite pred računalniki. Kje ste pa stari? Nikjer vas ne vidim, ker se niti ne upate stopiti na prag hiše ali stanovanja, ker ste skregani z vsemi sosedmi, ste vsem dolžni, nikogar ne prenesete,... Dajte, premislite tudi vi. To je prošnja za vse nas. Bodimo skupaj, pričnimo ustvarjati boljši svet. Ponujam vam del rešitve, podprimo vsi skupaj UTD, takoj bo večja zaposlenost in več srečnih ljudi. Da, to je politična propaganda. Ampak ali vidite vi še kje kakšen izhod kot se pomešati med izbrance in delovati od znotraj? Rešitve ni. Že sedaj smo vsi v resnici politično aktivni, čeprav se tega izogibamo in o tem nočemo govoriti. Prebudite se ljudje, prosim, prebudite se vsi, stari in mladi, revni in bogati, politiki in verniki, vsi, saj je čas za premike, čas je za lepši svet. 

Jaz sem za UTD, če je še kdo naj se mi pridruži, da bomo skupaj naredili spremembe, ki so nujno potrebne, da bomo tako mladi kot stari zaživeli in bomo vsi šli na dopust in počitnice in bodo vsi otroci v šolah siti. Tako malo je potrebno, samo pravi človek na vodilnih položajih. Naj bo pravičlovek vsak izmed nas.