Včeraj sem s provokativnim komentarjem izzvala nekega fanta. Tema neke objave je bila malo bolj intimna in sem opazila, da bi rad, da ima željo po spolnosti, no v komentarju sem ugotovila, da je malo potreben, zato sem mu ponudila, da mu pošljem neko bolj intimno fotografijo pod enim pogojem in sicer, da PRIČNE DELOVATI NAJBOLJŠE ZA SEBE IN DRUGE. To ga je zmotilo, pa je rekel kje je problem, zato sem citirala nekaj njegovih izgovorov, ki sem jih prebrala v skupini kjer je bila ta objava. Takrat je utihnil, vendar sem v istem času dobila kar nekaj komentarjev ljudi, kateri ga poznajo v zasebno sporočilo. Eden izmed njih je bil, da sem zadela žebljico na glavico in ga sem ga pičila tam, kjer najbolj boli, našla sem njegovo občutljivo točko. Tej osebi sem takoj povedala, da ni bilo tu vmes nobene intuicije, da sem napisala, kar sem videla in prebrala. Pred časom sem preko opazovanja človeka med pogovorom preko kamere povedala nekaj problemov, kateri so ga takrat moriti. Prebrala sem ga. Ko pa sem videla še njegove roke, pa še toliko bolj.

Včeraj sem na zasebno sporočilo dobila še eno vprašanje in sicer, če somi diagnosticiali bipolarno motnjo. Namreč oseba je pričela zbranjem mojega dnevnika od začetka. Ta oseba je skeptična glede delovanja, vendar ni čisto proti temu. Ugotavljam, da jevedno več takih ljudi, ki vidijo spremembe, vendar ne verjamejo čisto v uspeh, ker jim ni jasno kako samoodpuščanje deluje in kaj za vraga in zakaj za vraga si sploh odpuščamo stvari. Čeprav so čisto človeške. Ta oseba mi je nekaj pogovorov prej dala primer. Nekdo te na sprehodu napade in posili. Komu in zakaj je potrebno odpustiti. Da, odpustiš lahko posiljevalcu. Vendar zaradi posilstva se bojiš ljudi, ker se ti je zgodilo to na sprehodu, se zadržuješ doma, se zapreš v sebe, te je strah. Tukaj si, ko greš preko najhujših travm odpustiš veliko stvari. Sebi si odpustiš, da verjameš, da so vsi moški posiljevalci, da verjameš, da če greš na sprehod, da boš ponovno posiljen, da te na vsakem koraku čaka nekdo, ki te namerava posiliti. Zaradi tega nastane še veliko drugih problemov, vendar osnova problema je to posilstvo, do katerega moraš priti. Vse to pa moraš si samoodpuščati tako, da si samoiskren, iskren do sebe in drugih. Vse to traja dolgo, vendar pomaga, vsaj meni je. Če problemi niso tako hudi in te je strah neke stvari, potem si lahko pomagaš tudi drugače in sicer z zavestnim dihanjem.

Danes sem dobila od neke tretje osebe zahvalo za besede, ki so v prvem odstavku napisane z velikimi tiskanimi črkami. Začni delovati najboljše za sebe in duge. Nekje sem pred časom zasledila nekaj podobnega. ČE DELUJEŠ TAKO; DA JE DOBRO ZA VSE, POTEM JE DOBRO TUD ZATE. S to osebo sem se pogovarjala tudi o bipolarni motnji in o meni, mojih problemih v preteklosti in kako sedaj gledam na vse skupaj. Psiholog in psihoterapevt sta me poslala psihiatru, da bi mi predpisal tablete, ker sem tako zavzeto govorila o smrti in kako želim umreti. Na srečo sem srečala nekoga, ki mi je zadal močno brco, ki je spremenila mojemišlenje. Rekel mi je, da NITI ŽIVET ŠE NISEM PRIČELA. Sedaj se zavedam pomena teh njegovih besed,vendar takrat, ko ti vsak, ki se samo laično ukvarja z nečem, kar vsebuje besedo PSI reče, da si v depresiji, tega ne vidiš. Tudi tem ljudem ne verjameš, da si depresiven, čeprav se včasih počutiš najboljše, spet drugič pa vidiš samo temo in smrt. Takrat se v upanju na svetlejšo prihodnost zatečeš k vedeževalcem in prerokom, kateri iz tebe posrkajo zadnje upanje, zadnje prihranke in te po možnosti naredijo še bolj depresivnega. Takrat potrebuješ nekaj krepkih brc. Sama imam še vedno občasno probleme, saj kdo pa jih resnično nima. Takrat pričnem z neprimernimi izjavami in obnašanjem, ali čem drugim. Če je na vidiku takrat neka oseba, moja tarča in če ji kaj "siknem" me takoj postavi na realna tla z eno besedo, ki se glasi DIHAJ. Na začetku sem iz vse jeze in trme ignorirala njegov nasvet, ali pa začela delati ravno obratno. Ko sem zaradi take trme skoraj hiperventilirala in ko sem še naprej delala na sebi, sem ugotovila, da to ni dobro. Sedaj ko mi reče naj diham, mogoče še vedno iz principa ne pričnem dihati, vednar pričnem razmišljati, ali res delam in razmišljam narobe in ugotovim, da res. 

Torej. Če koga zanima kaj več o čem pišem, me lahko kontaktira.