Članek
Današnji velik korak
Objavljeno Dec 26, 2014

Danes pa se je zgodil še en velik in pomemben korak. Na hodniku sem srečala očita, ki mi je rekel, da gre k svojim domov. Odločila sem se, da grem z njim, vendar samo z enim namenom, da naredim nekaj, kar me muči in mori že nekaj časa, vendar kaj je to ne povem še. No, med pripravami za odhod opazim, da je bližnji hrib v snegu, zato vzamem s seboj fotoaparat, ter že doma posnamem nekaj slik. Ko greva "gor" kmalu opaziva, da je sneg zelo nizko. Ker se peljeva skozi gozd, ki je v senci je ob cesti še sneg in takrat sem vsa vesela. Ugotoviva, da sem tako navdušena na snegom in to dan po božiču v krajih, kjer je sneg normalen, kot kakšen otrok, ki je prišel iz karibov in vidi sneg prvič. Na srečo sem imela fotoaparat s seboj in sem posnela čudovito naravo, ter sneg. Ustaviva se na poti, da nabereva nekaj bodike z bunkicami, vendar je ni bilo. Nato se ustaviva še na pokopališču, ter greva do groba, kjer je pokopan dedek, ki je umrl letos februarja. Ja, kmalu bo eno leto odkar ga ni več. Nato odideva naprej v kraj, kjer je oči živel in odrastel. Takoj zletim na krušno peč. To je tako veselje. Vendar ves čas me nekaj gloda. Moram narediti tisto, za kar sem prišla v resnici. Usedem se na klopico ob peči in se obrnem proti kavču, na katerem sedi oči. Vendar ta kavč je bil zame največji problem. Ko je dedek umrl sem šla z očitom k njim in sem videla ležati dedka mrtvega na tem kavču. Nisem se ga mogla dotaknit, dedka namreč, ni šlo. Prav tako pa sem imela občutek, da tudi ko je bil kavč še vedno prazen, da je dedek še vedno gor in to kar nekaj časa. Tudi ko nisem imela več tega občutka nisem imela moči, da bi se usedla na ta kavč. Ni in ni šlo. Bilo je pretežko. To, da se ne morem usesti na kavč in da si to želim narediti sem namignila tudi očitu, ki mi je pomagal narediti naježji korak. Ko sem bila tik pred tem, da se usedem, vendar se še nisem mogla, sem mu podala roko, da me je povlekel v sebi in ni mi preostalo drugega, kot da se usedem. Počutila sem se nemočno, nelagodno in šlo mi je na jok, ki pa sem ga uspela zadržat. Vendar nisem dolgo časa zdržala na kavču, morala sem iti stran. Pograbila sem stvari in skupaj smo šli ven. Odleglo mi je.