Članek
Zblojena
Objavljeno Sep 26, 2014

Zadnje čase sem se že nekajkrat polatila pisat, vendar, ker ni bilo dovolj dobro, dovolj napisanega ali kaj tretjega sem prenehala s pisanjem in vse zbrisala. Trenutno nimam pravega motiva za pisanje. Opozorili ste me, naj ne pišem o njem, če me je prizadel, čeprav se skregava in pobotava, vendar to ni prizadetost, ampak navaden kreg. Ne smem pisati, ko se skregam, ker mi boste nevoščljivi in mi govorili, da me ne mara, pa še kaj. Ne smem pisati o sebi, ker bi se zdela samohvala, ker mi je trenutno zalavfalo, vendar pot do tega ni bila enostavna in bi v resnici bolj kot samohvala prišle v poštev navodila kako priti do cilja. Vendar ne, glede tega bom še malo počakala in ko bo resnično mi vse zalavfalo bom mogoče dala nasvete, katere se tako ali tako dobi v vsaki knjižnic na polici s takimi knjigami, ki naj bi pomagale do večjega zaslužka, ter kako si pomagati, ter ostale stvari. In trenutno sem tam, kamor nisem želela priti, ko ne vem kaj bi rada povedala, ker vse kar povem ni nič pomembnega ampak kar nekaj. Ja, to je ta presneta ljubezen, katero šele sedaj, na stara leta spoznavam. Vem kako je, ko te ima nekdo rad in mu je mar zate. No, naj bo ponovno spet to to in bi počasi končala, da ne bi prišla nekam, kamor ni potrebe priti. In svet je zeleno plave barve, vendar kaj ko gledam nanj z roza očali in mi gre vse na smeh, saj kaj pa naj, glavno da dežuje, ker drugače ne morem slišati trave rast, saj bi rastla preppočasi, pa tiste meglice ne bi bile tako otožno lepe, ker to je itak glavnina vseh pričakovanj, ko naše gagice se zapodijo v vodo in se zabavajo v njej, ter povzročajo vodomete visoke vsaj meter in pol. Joj, kako lepo jih je gledati in ko se naveličata si pogagata in odgagata domov. Kako čudovita je ta ljubezen, samo kaj ko sem zbolela in je del mojega dneva napolnjen s smrkanjem in kašlanjem. Saj svet je ploščata tvorba, ki se igra maškarado in živali prepevajo čudovite pesmi v živalskem zboru. Čudovito vse skupaj je to.