Članek
2x na okroglo
Objavljeno Sep 22, 2014

Pred leti, ko smo bili še v srednji šoli in smo počasi dopolnjevali tistih magičnih 18 let, ko smo šli lahko delat izpit za avto je bilo prepričanje ali kako naj rečem, se je govorilo, da ko narediš izpit, da pelješ prijatelje na morje. V tistem času pa so v Sloveniji izdelovali tudi megastrukturo, ki se je imenovala viadukt. Vsi so se želeli peljati po njemu, vsi bi bili radi prvi. No, jaz si v resnici to nisem želela, vendar se je nekaj takega zgodilo, kar ni za pozabit.

Na torek sem imela glavno vožnjo in seveda nisem šla v šolo na prakso. Da, mi smo imeli prakso v šoli. Popoldne ali zvečer sem poklicala sošolko, ali je ona mene, no saj ni pomembno, da imamo naslednji dan izlet in sicer gremo na otvoritev viadukta Črni kal. Seveda mi ni bilo čisto nič jasno, vendar sem bila vesela, saj mi dva dni ne bo treba iti v šolo. To so bili redki prosti dnevi, saj nisem bila pogosto bolna, izgovorov, da bi ostala doma pa nisem iskala. V srednji šoli nisem imela niti ene neopravičene ure, pa tudi veliko opravičenih ni bilo. Ampak to ni pomembno. Sedaj smo na avtobusu in se peljemo proti morju. Del poti smo šli tudi po stari cesti in se peljali okoli riti v aržet, da smo prišli na začetek predora. Pred vhodom je bila zrežirana prometna nesreča, potem pa so nas peljali v predor, kjer smo se sprehodili po njemu, kjer so nam povedali različne podatke o sestavi cestišča in prezračevanju. Hodili smo nekaj časa, dokler nismo prišli do prve povezave med predoroma, kjer so nas čakali avtobusi. Tam smo se posedli nanje, in so nas zapeljali do konca predora. Tam smo imeli še krajše predavanje, dobili smo malico se mi zdi in tam so bile tudi še stojnice, kjer so prodajali stvari. Potem smo šli na avtobus in se zapeljali čez viadukt, kjer so po nasprotni strani tudi rolali, ter se vrnili na izhodiščno mesto. Da, to se je dogajalo 22.9.2004, torej pred 10 leti. To je bil tisti dan, ko je nekdo grozil, da je podstavil bombo. To je dan, ko ga ne bom nikoli pozabila.

Zakaj ne bom pozabila, je napisano v prvem stavku drugega odstavka. Ker sem dan prej naredila izpit, in je šel na ta dan, torej dan pozneje oči vprisat vse to v tisto roza "knjižico" katero moraš imeti vedno in povsod s seboj, če si v avtomobilu na voznikovem sedežu. Sedaj teh roza "knjižic" ali zgobank ni več, so navadne plastificirane kartice, ampak jaz sem še vedno ponosna na mojo roza "knjižico". In do sedaj sem dvakrat pobližje srečala prijatelje v modrem, kjer sem morala igrat na frulico, ki pa je pokazala zavidljivih 0:00. Obakrat. Prvič so me ustavili v Ljubljani, tik pred tablo za konec Lj, ko se zavije na avtocesto in sicer 29.9.2011, ob enih ponoči, potem, ko me je kako urco prej en fant, oz oseba moškega spola, s katero sem bila na pijači, polil s pivom, ter so to policaji zavonjali, vendar tega niso hoteli reči. Drugič pa je bilo letos, torej 8.3.2014 tudi okoli enih ponoči, na začetku naselja Rakek, ko sem se vračala iz Ljubljane iz neke prireditve. Večjih neumnosti, neseč in vsega ostalega nisem imela, če ne štejem manjše praske, ki sem jo povzročila na parkirišču. No, to je moja 10-letna bera in sem še živa in med vami.